https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

LOKALNO

Dr. Darko Anželj o HE na Muri: Vodo iz zajezitve je možno uporabljati v kmetijske namene

Murska Sobota, 31.10.2013 ob 7:00  

Lanska anketa na našem portalu je pokazala, da so Pomurci in Pomurke razdvojeni, ko je govora o gradnji hidroelektrarne na reki, ki ločuje Prekmurje in Prlekijo. Dejstvo je, da ima vsak način pridobivanja električne energije svoje prednosti in slabosti. Na nas pa je, da se odločimo za boljšo izbiro. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjal direktor Pomurskega razvojnega inštituta dr. Darko Anželj.

Kakšni so bili rezultati geotermalne študije?

Na podlagi predlogov javnosti, na regijski konferenci, ki jo je organiziralo MZIP dne 6. junija 2012 v Radencih so Dravske elektrarne Maribor naročile izdelavo študije z naslovom Raba energijskega potenciala geotermalne energije v Pomurju. Slednja je pokazala možnosti uporabe in izrabe geotermalnega potenciala na širšem področju Pomurja, pri čemer v zaključku navaja možnosti izrabe potenciala z nekaj naprednimi tehnologijami. Glede na relativno nizke temperature geotermalnega potenciala v Pomurju bi bilo smiselno uvajati kombinirane sisteme z dodatnim dogrevanjem toplote. Študija je bila predana Občini Beltinci, ki je izkazala interes za uporabo zaključkov študije za lokalno energetsko izrabo ter RRA Mura. Trdno sem prepričan, da je tovrstno sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in investitorji s strani gospodarstva izredno dobrodošlo, je pa nadaljnja uresničitev zastavljenih ciljev odvisna predvsem od nas samih, prebivalcev lokalne skupnosti, ki si želimo varno, stabilno in neodvisno energetsko prihodnost Pomurja.

Ali se lahko nivo podtalnice na območju elektrarne zniža?

Podtalnica je odvisna od širšega območja in napajalnega zaledja, ki ga ima vzdolž reke, in od gladine reke, ki je povezana s podtalnico. Vpliv objekta na podtalnico pa je možno tudi regulirati. Ne sicer v smer zniževanja, temveč v smeri lokalnega dviga podtalnice. Opredelitev vpliva na podtalnico in velikost vpliva je odvisen od zahtev okolja in želje deležnikov npr. kmetijstva po dvignjeni gladini podtalnice. Gotovo bodo v prihodnosti še debate in usklajevanja, ko bodo narejene poglobljene strokovne analize.

Je mogoče zajezeno vodo uporabiti tudi v kmetijske namene, namakanje v primeru suše?

Vodo iz zajezitve je možno uporabljati v kmetijske namene. Izvedejo se v dogovoru z okoljem in zainteresiranimi deležniki. Takšni primeri odvzemov vode za namakanje so izvedeni ob HE na reki Dravi na dravskem in ptujskem polju, kjer so bila že v času priprave projektov predvidena odvzemna mesta za namakanje. Tovrstni že umeščeni projekti v prostor dokazujejo, da je dialog med zainteresiranimi deležniki iz okolja in investitorjem nujen oz. ključen za iskanje najboljših medsebojnih rešitev v okviru danih zmožnosti. Tudi na tej točki bo dialog predvsem s kmetijci gotovo intenziven.

Kaj se bo naredilo s floro in favno, ki bila v primeru gradnje ogrožena?

V samem začetku priprav za umeščanje objekta HE v prostor, je največ pozornosti namenjeno prav naravi. Že sama izhodišča zakonodaje in direktiv EU nalagajo to kot prvi korak investitorju. Preveritev vplivov na naravo in ocena ogroženosti je prva faza postopka, ki ga vodi MZIP skupaj z MKO. V tej fazi se izdela Okoljsko poročilo kot del Celovite presoje vplivov na okolje. Okoljsko poročilo je dokument, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo pomembni vplivi izvedbe na okolje, ohranjanje narave, varstvo človekovega zdravja in kulturne dediščine ter možne alternative, ki upoštevajo okoljske cilje in značilnosti območja, na katerega se plan nanaša. V danem primeru pa se bo v zaključni fazi izvedla presoja sprejemljivosti vplivov izvedbe na varovana območja. Zato so bila pripravljena »Izhodišča za pripravo okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe na okolje«. Izhodišča so objavljena tudi na spletu Pomurskega razvojnega inštituta in so res široko zastavljena. Že sam preveritev lokacij iz vidika varstva narave obravnava pomembne habitatne tipe, v njej so zajeti habitatni tipi od rib, preko hroščev, dvoživk, … do vider in bobra. Posebej so opredeljeni tudi travni habitati poplavnega pasu, posebno poglavje pa predstavlja tudi problematika poseganja na floro.

To je del postopka, v katerem se ob preveritvi narave določijo tudi vplivi objekta v okolje. Namen je te vplive obvladovati tako, da bi lahko dolgoročno pozitivno vplivali na okolje, pri čemer bo narava v ugodnem stanju, stabilna ali se bo njeno trenutno stanje po posameznih segmentih izboljšalo. Na podlagi podatkov okolja in narave ter namena izgradnje HE, bodo v tej fazi, z ovrednotenjem vplivov, predvideni potrebni tudi nekateri omilitveni ukrepi. Gre torej za obsežen program t.i. vsebinjenja, to je faza, v kateri sedaj poteka projekt. Osebno sem prepričan, da bodo strokovnjaki dotičnih področij opravili svoje naloge, natančno preiskali zastavljena obsežna in raznovrstna področja.

Izhodišča za to strategijo so navedena že tudi v »Študiji trajnostnega razvoja«, zato sem sam prepričan, da bo tudi ta faza plod konkretnih, zanesljivih in tehtnih rezultatov proučitve okolja. Že sama študija trajnostnega razvoja, ki je obravnavala številne scenarije, torej z izgradnjo, pa brez nje ter brez izgradnje a s potrebnimi ukrepi je pokazala, da je možno na naravo in okolje vplivati tudi tako, da se stanje ogrožene narave ohranja ali z določenimi ukrepi izboljšuje. Na to kažejo zaključki te študije. Objavljena je na spletni strani Pomurskega razvojnega inštituta Murska Sobota. Na strateškem svetu smo bili s strani investitorja seznanjeni s tem, da je njihov namen upoštevati vse zahteve in pogoje okolja, ki jih kot izziv predstavlja varovanje in ohranjanje narave, kakor tudi vsa dognanja obvladovanja vplivov, ob istočasni proizvodnji obnovljivih virov energije. Vesel sem, da resnost in sistematičnost pristopa investitorja skozi študije priznavajo tudi tisti, ki projektu niso naklonjeni.

Morda veste koliko bi stala gradnja HE in koliko časa bi se amorzitirala?

Po podatkih investitorja, trenutna ocena vrednosti objekta HE temelji na aproksimativnem izračunu objekta v katerem pa še niso poznani vsi pogoji izvedbe iz okolja. Trenutna vrednost, ki jo je investitor predstavil tudi medijem se giblje okoli 80 mio EUR. Amortiziranje objekta je pri hidroelektrarnah pa je relativno, kot so mi v razgovorih povedali številni strokovnjaki, saj so to objekti, ki po dosedanjih izkušnjah na Dravi delujejo že skoraj 90 let. A to spada že v ekonomski vidik projekta, ki je predvsem zanimiv za investitorja in njegovega lastnika.

So na tem področju Mure kakšne posebnosti, na katere je treba biti pozoren pri gradnji? Npr. globoka plast zemlje, ki bi zahtevala dodatna dela za temeljenje?

Na območju obravnave lokacije predvidene HE so mnoge posebnosti, katerim bo potrebno posvetiti posebno pozornost. Tega so se odgovorni zavedali že takoj v času po podelitvi koncesije za energetsko izrabo reke Mure. To je bil tudi eden izmed razlogov, da je v že omenjeni študiji trajnosti preveritev obsegov in vplivov obravnavana res široko ter v celoti analizirana z vidika trajnosti. Ob pričetku pobude za obravnavo konkretne lokacije na območju med Kučnico in avtocestnim mostom, so mnogoteri elementi na katere lahko objekt HE vpliva. Zato je bil, kot poseben primer, v postopku priprave Izhodišč za okoljsko poročilo (www PRI), izveden tako imenovani »scoping« na podlagi Direktiv EU. V postopku preveritve vsebin okoljskega poročila (scoping), so se tako pokazale vse posebnosti, na katere bo potrebno biti pozoren pri načrtovanju gradnje. V Izhodiščih, ki so v scopingu potrjena s strani nosilcev urejanja prostora ter na podlagi zakonskih obvez bodo strokovno obravnavana vsa področja okolja in narave v povezavi z tehniko izvedbe.

Ali bi zaradi zgraditve hidroelektrarne bila na tem območju povečana nevarnost za poplave v primeru večjih padavin, taljenja snega?

Poplavna ogroženost je ena izmed tem, ki se obravnavajo v vsakem projektu, ki vpliva na okolje. Kljub temu, da je protipoplavna varnost naloga države, bo ta segment obravnavan tudi v tem projektu, kar izhaja tudi iz dokumentov, ki predvideva prihodnje aktivnosti. Vpliv HE na visoke vode bo moral biti ničen. Ni namen z objektom spreminjati obsega poplav, je pa možno v nekaterih območjih pretokov dirigirati ali drugače usmerjati poplave ter na njih tudi vplivati. Z načinom izvedbe objekta kot pretočne elektrarne so te možnosti vpliva na visoko vodo minimalne, saj bi za kakršenkoli vpliv potrebovali velike akumulacijske bazene, ki pa jih v tej nameri ni.

Je pa poplavna ogroženost ena izmed nalog, ki bodo obsežno in natančno obdelana v okviru strokovnih podlag, ki se izdelujejo za potrebe »Okoljskega poročila«. V PRI se zavedamo, da je ta tematika ena izmed relevantnejših za samo lokalno skupnost, ki jo je treba dolgoročno rešiti. Zato z nestrpnostjo tudi sami pričakujemo rezultate študij in predloge rešitev na izzive, ki jih bo študija obravnavala.

Kaj bi to pomenilo za Pomurje, koliko novih delovnih mest? Kaj bi to pomenilo za razvoj te regije?

Na PRI smo seznanjeni s projekti, ki so primerljivi z morebitno HE na Muri. Po oceni izvedbe podobnih projektov v tujini, pomeni tovrstna primerljiva investicija v času gradnje nad 2000 posrednih delovnih mest, v času obratovanja pa nekaj sto. A ne bi želel govoriti kako bo pri nas, saj so se že slišale kritike posameznikov, da se operira z nerealnimi podatki in obljubami. Podatke, ki se bodo izračunali konkretno za objekt Hrastje Mota tako še čakamo in jih pričakujemo od investitorja po ugotovitvi obsega možne izvedbe HE.

Kakšen vpliv bi imela HE na poglabljanje struge?

Poglabljanje struge reke Mure tako na mejnem kot na notranjem odseku je po mojem vedenju posledica prekinitve prodonosnosti zaradi hidroelektrarn v Avstriji. Samo na podlagi tega lahko zaključimo, da se bo poglabljanje struge na obravnavanem odseku prekinilo. Problematika poglabljanja struge ter vpliv na morfologijo reke bo obravnavan v strokovni podlagi, ki mora odgovoriti na vsa vprašanja povezana s prodonosnostjo in zmanjševanje posrednih ter neposrednih vplivov zaradi poglabljanja struge in s tem tudi vpliv na podtalnico. Spet, želel bi biti konkretnejši, a ne morem saj bodo dejstva predstavljena v študijah.

 

Bi HE na Muri imela kakšen vpliv na ceno elektrike za Pomurce, bi se le-ta kaj znižala?

Po mojem vedenju ne. Če bi kdo to trdil, bi gotovo šlo za zavajanje. Proizvajalci električne energije namreč svoj produkt prodajajo naprej. Je pa električna energija iz hidrovirov po meni znanih podatkih ena cenejših. Distribucijska podjetja ga odkupujejo in posredujejo do končnih porabnikov po celotni državi, z razlikami v ceni, ki pa jih postavljajo dobavitelji. Tu, prav v tem času, poteka pravi konkurenčni boj. Res pa je, da naravna danost, na podlagi katere se lahko proizvaja OVE kot je npr. na reki Muri, ovrednotena kot koncesijska dajatev proizvajalca elektrike za lokalne skupnosti. To je pomemben vir predvsem iz vidika lokalnih skupnosti in, res da posledično, tudi priložnost za ljudi, ki v njej živijo. A na to investitor nima vpliva, njegove obveznosti do lokalnih skupnosti in države so določene z zakonom.

Bi HE predstaljala kakšno nevarnost za brodove in mline na Muri?

Spet lahko komentiram le sedaj objavljene študije, ki utemeljujejo, da HE ne bodo predstavljale nobene nevarnosti za brodove in mline. Brodovi in mlini na Muri so tako pomembna kulturna dediščina, da že po osnovni odgovornosti investitorja do okolja, ta ne sme posegati na takšna območja. Tudi okoljsko poročilo bo po moji oceni pokazalo enako pomembnost te kulturne dediščine in pomen njenega ohranjanja za bodoče rodove. Bil sem na HE Fala, s katero upravlja DEM. Gre za najstarejšo elektrarno na Dravi, saj je stara blizu 100 let. Danes zaradi posodobitev še vedno odlično obratuje, a deluje tudi kot tehnološki muzej. To gotovo kaže na posluh za kulturo in dediščino. Ob obisku Lenta, sam se po Dravi popeljal s splavom. Trdno verjamem, da bodo takšne pozornosti deležni tudi mlini na Muri in brodarji.

Morebiten vpliv hrupa na bližnje prebivalce?

Hrup na bližnje naselje in prebivalce bo v času gradnje vsekakor povečan. A priprave na projekt bodo obravnavale v delu tudi tehnologijo grajenja iz vidika hrupa v občutljivem okolju. Na podlagi obravnave bodo določeni postopki, s katerimi se bo ta vpliv hrupa v času gradnje moral zmanjšati na sprejemljivo, z zakonom določeno, raven. Povsem drugače bo v času obratovanja HE. Po sedanjih izkušnjah investitorja na Dravi, elektrarne tam sem obiskal večkrat, je nivo hrupa v okolju v času obratovanja zanemarljiv.

    Fotogalerija