Klub Bushido Murska Sobota – lokostrelstvo s samurajskim pridihom

V tokratni rubriki POM-PLUS predstavljamo Klub Bushido v Murski Soboti, ki skupaj s še štirimi klubi v Sloveniji tvori Kyudo zvezo Slovenije. Sekcija za kyudo se imenuje NAKAZUMIKAN KYU DOJO, kar pomeni »hkrati vedno v pravi smeri«. Pogovarjali smo se s predsednikom kluba in zveze Danilom Horvatom iz Gornjih Petrovec.

Klub Bushido obstaja od leta 2001, sekcija za kyudo od leta 2006. Sekcija za kyudo v Murski Soboti ima trenutno 12 članov, vedno vpisujejo tudi nove člane. Čez zimo izvajajo treninge v Športnem centru Spartacus v Murski Soboti, in sicer ob nedeljah, v ostalih letnih časih pa zunaj in v prostoru za vadbo- dojo. Za vse ljubitelje kyuda organizirajo trikrat na leto seminarje, ki se jih udeležujejo gostje iz Vrhnike, Madžarske, Primorske, Ljubljane, Nemčije,... in na katerih vedno gostijo učitelja - mojstra kyuda, ki udeležence seminarja usmerja, jim svetuje in jih poučuje.

Udeleženci seminarja, učenci, streljajo z lokom v slamo – makivaro, mentorji pa iz prostora za vadbo - dojota v tarčo (mato) premera 36 centimetrov. Prav tako so letos priredili turnir v streljanju na improvizirane živalske tarče v Prosenjakovcih. Udeležence seminarja je učil mojster kyuda Hans Pichlmeier. Klub je že večkrat obiskal mojster japonskega lokostrelstva in avtor številnih knjig kyuda prof. Toshio Mori iz Japonske.

Kyudo kot veščina japonskega lokostrelstva

Kyudo pomeni pot loka in ima veliko skupnega z japonsko kulturo pitja čaja (chado), kaligrafijo (shodo), mečevanjem (iaido) in s še številnimi drugimi značilnostmi japonske kulture. V preteklosti je bil lok uporabljen predvsem za vojskovanje, za lov, dvorne igre,...Kyudo današnjega časa se primarno vadi kot metoda za fizičen, moralen in duhovni razvoj. Natančnost streljanja z lokom je seveda pomembna in zadeti tarčo je splošno vodilo vsega lokostrelstva. Vendar kyudo razločuje med streljanjem, ki je natančno in izurjeno (noshahichu) in streljanjem, ki je miselno in tehnično pravilno (seishahichu). Razlika je v načinu, kako se doseže zadetek v sredino cilja – tekichu.

Kyudo pozna tri različne kompleksne stopnje: toteki, ko puščica zadane cilj; na tej stopnji se lokostrelec koncentrira na tehniko streljanja, kanteki, ko  puščica ne samo, da zadane cilj, ampak ga tudi prebode; ta metoda izvira iz bojevniškega lokostrelstva ter zaiteki:  na tej stopnji se lahko reče, da puščica obstaja v tarči, še preden zapusti tetivo; strelec se ne koncentrira na cilj, temveč na svoje misli in dejanja. Prav tako obstaja pet oblik streljanja z lokom: MATO MAE, kjer se vadi se ciljanje, MAKIWARA MAE, ne uporablja se kot ogrevanje ampak kot predstavitev, npr. ceremonija na vladarjevem dvoru ob svečanostih, MAZUYA MAE, streljanje mnogo puščic, eno za drugo, npr. na bojišču, ko napade sovražnik (hitro streljanje), TEKI MAE, (TEKI- sovražnik), v oklepu in čeladi z ostro konico, ki mora predreti oklep ter TOYA MAE, z lahko puščico čim dlje streljati, da se izboljša lastna tehnika.

Noben strel z lokom ni enak

Vsak nov član kluba na začetku strelja 4 do 6 mesecev v tarčo slamo - makivaro, šele potem je pripravljen na streljanje iz prostora za vadbo - dojota v tarčo mato, ki se nahaja na razdalji 28 metrov in je premera 36 centimetrov. Streljajo z asimetričnimi loki, ki so prilagojeni na višino strelca: nižji, srednji in višji loki ter razdeljeni po moči napenjanja loka in na kilograme. Moč strela je odvisna od moči loka in tehnike strelca, noben strel ni nikoli enak, nam je povedal Danilo. Nekje po enem letu je učenec pripravljen na tekmovanje.

Temelji tradicionalnega japonskega lokostrelstva segajo daleč nazaj v zgodovino

Zgodovino tradicionalnega japonskega lokostrelstva lahko razdelimo na pet obdobij: prazgodovinsko obdobje, antično obdobje, fevdalno obdobje, prehodno obdobje, moderno obdobje. Leta 1949 je bila ustanovljena Vsejaponska kyudo zveza. Ta nadaljuje z oblikovanjem standardov japonskega lokostrelstva in število praktikantov kyuda je v svetovnem merilu že preseglo številko 500.000. Obstajajo tri šole streljanja z lokom: šola shomen, šola shamen in šola, heki ryu insai ha, po kateri streljajo v klubu Bushido.

Odkrivanje resničnega sebe

Kyuda se ni mogoče naučiti samo preko tehničnega obvladovanja streljanja; med urjenjem ne smemo nikoli pozabiti pomembnosti notranjega bitja. To pomeni, da moramo verjeti vase, ker globoko v nas obstaja moč, ki nam omogoča preseči notranje človeške slabosti in doseči naše polne zmožnosti, trdijo mojstri in učitelji kyuda. Japonci imenujejo to moč shinki; na Zahodu jo imenujemo duh. Za urjenje kyuda je potrebna stroga samokontrola in čustvena stabilnost. Kyudo je tudi ena od življenjskih poti in nam pomaga najti ravnotežje, vendar kyudo sam po sebi ne reši naših problemov niti ničesar ne doda našim življenjem – vsaj ne na začetku. Kyudo izpostavi naše slabosti. Potem je na nas, da opravimo temeljit pregled samega sebe in naš značaj ustrezno uravnotežimo. Tako kyudo deluje v popolni harmoniji z drugimi potmi. Ni mišljeno, da bi nadomestil katerokoli izmed njih, vendar jih vse zelo lepo dopolnjuje.

Vse, kar vas zanima o kyudu in klubu, si lahko preberete na spletnem naslovu: www.kyudo.si.

 Več fotografij v spodnji galeriji...