Hrana prihodnosti: semena iz vesolja, farma brezglavih kokoši, človeški iztrebki ...

Človek je vedno stremel k širjenju znanja in študija hrane ni nobena izjema. Sodobna tehnologija nam omogoča, da premikamo meje razvoja pri hrani vedno dlje. Spodaj je le nekaj primerov, ki bodo morda v prihodnosti ugledali luč sveta.

10. Farma brezglavih kokoši

Leta 2012 se je Andre Ford, britanski študent arhitekture, posvetil problemom, ki pestijo baterijsko rejo kokoši in predlagal Center za nezavestno rejo. Njegovi predlogi naj bi zadovoljili povpraševanje po piščančjem mesu, hkrati pa živalim nudili bolj humano ravnanje. Njegovi predlogi so bili plemenite narave, a njegove metode so bile distopične. Predlagal je odstranitev možganske skorje, da kokoši ne bi čutile bolečine. Da bi jih lahko redili več, bi jim odstranili noge. Da bi jim omogočili rast, bi pustili možgansko deblo nedotaknjeno, z električnimi šoki pa bi vzpodbujali stimulacijo mišic.

Te nezavestne kokoši bi bile stlačene v majhna ležišča, kot v Matrici, kjer bi jih hranili skozi cevke. V tem procesu nič ne bi šlo v nič. Ford je predlagal, da bi kri uporabili za hrano rastlin. Čeprav so se mnogim zdeli njegovi predlogi kontroverzni, je Ford v svoj bran povedal, da so sedanji načini produkcije ravno tako šokantni.

9. Hrano bi dobivali skozi obliže

Čeprav smo ljudje že skoraj navajeni na jemanje nekaterih zdravil preko obližev, so ameriški znanstveniki odločeni iti dlje. S hranilnimi obliži bi lahko oskrbovali vojake na bojiščih z nujno potrebnimi vitamini. Obliž ima vgrajen mikroprocesor, s katerim določi, koliko vitaminov potrebuje vojakovo telo in jih posreduje v potrebni količini. Čeprav to ni nadomestek za hrano, oblastniki upajo, da bodo ti obliži pomagali vojakom dovolj časa, da bodo zdržali do pravega obroka. Tehnologija naj bi bila na voljo do leta 2025. Dr. C. Patrick, ki sodeluje pri tem programu, pravi, da bo novost uporabna tudi za civiliste, ki delajo na zelo stresnih delovnih mestih, kot so rudarji in astronavti.

8. Človeški izločki bodo spet užitni

Leta 2009 je Evropska vesoljska agencija oznanila, da dela na izboljšanju sistema, ki bo nekega dne omogočal življenje v vesolju ali celo na drugih planetih. Do tega je prišlo po tem, ko je NASA razvila podoben sistem na Mednarodni vesoljski postaji, ki naj bi človeške izločke lahko spremenil v pitno vodo. Evropski program je bolj napreden in ustvarjen za reciklažo vsakega človeškega izločka v zrak, hrano in vodo. Prvo tovrstno tovarno so postavili leta 1995, raziskovalci pa pričakujejo, da bo tovarna druge generacije na voljo do leta 2014.

7. Ščepec glasbe za boljši okus

Nedavna študija oxfordske univerze je pokazala, da zvok res vpliva na okus hrane. Na primer, visoki toni dodajo sladkost k hrani, nizki pa grenkobo. Russel Jones, ki je sodeloval v tem poizkusu, je dejal, da bi lahko to odkritje imelo široko uporabnost. S tem bi lahko celo naredili hrano bolj zdravo, saj bi lahko zmanjšali vrednosti sladkorja v njej - brez, da bi žrtvovali dojemanje sladkosti.

Še preden so izsledki bili objavljeni, so nekatere restavracije že začele s ponudbo zvočno izboljšane hrane. Šef Heston Blumenthal iz britanske restavracije je vsakemu gostu ponudil iPod, ki je predvajal nežno, morsko glasbo, medtem ko so gostje uživali morsko hrano, kasneje pa so dejali, da je njihova hrana imela bolj slan okus.

6. Hrana, katero lahko vdihavamo

Bizaren trend vdihavanja hrane se je začel leta 2012. Začel se je, ko je harvardski profesor David Edwards izumil napravo imenovano Le Whif, ki je izbrizgala vdihljivo, temno čokolado. Produkt je postal prodajna uspešnica med evropskimi dietiki, ki so zatrjevali, da je zmanjšal njihov apetit. Trend se je razširil še na severnoameriška tla, kjer je kanadski šef Norman Aitken še izboljšal izum in ga poimenoval Le Whaf. Njegova naprava je v bistvu vaza z ultrazvokom pod dnom. Hrana, ponavadi juha, je zlita v vazo in premešana z ultrazvokom, dokler ne postane oblak. V tem trenutku pa ga stranka inhalira s pomočjo slamice. Ena izmed strank je izkušnjo opisala kot okus brez občutka, da imaš nekaj v ustih.

5. Semena iz vesolja

Od leta 1980 Kitajska pošilja semena v brezmejno vesolje, njihovi znanstveniki pa so prišli do neverjetnih odkritij. Iz semen, ki so bila v vesolju, pridelki rastejo hitreje in so večji od tistih, katerih semena so bila na Zemlji. Profesor Liu Luxiang, vodja programa, je dejal, da so sad njihovega dela močnejša semena, ki so postala popularna po celem svetu.

Čeprav je težko dokazati takšne trditve, glede na skrivnostnost kitajskih znanstvenih programov, je NASA poskusila storiti enako - a s slabšimi rezultati. Zahodni znanstveniki, so se pritoževali nad manjkom podatkov, katere naj bi zadrževala vojska. Profesor Liu se je pritožil nad mediji in dejal: "Velikost ni namen tega programa... Bolj pomemben mi je povečan pridelek." Čeprav učinki kozmične radiacije še niso znani, pa je Liu izdal dve deli, katere preučujejo priznani novinarji, Liu pa upa, da bo s tem njegov program doživel priznanje ljudstva in postal zakonit na zahodu.

4. Sendviči z arašidovim maslom in meduzami

"Če jih ne moreš premagati, jih pojej". Tako so se glasile besede poročila organizacije za hrano in kmetijstva Združenih narodov. V študiji meduz v Sredozemskem morju so funkcionarji opisali zmanjšanje populacije rib in povečanje števila meduz ter predlagali metode za rešitev problema. Poleg uporabe bio sredstev in ostrih mrež, so predlagali uporabo meduz za hrano in v medicinske namene. V poročilu je pisalo, da so nekatere vrste meduz že dolgo na jedilnikih Kitajcev in vzpodbujali raziskavo medicinskih lastnosti meduz, ki naj bi imele velike biološke in industrijske potenciale.

3. Užitna plastika in ovoji

Leta 2012 je brazilska restavracija s hamburgerji požela veliko pozornosti, ko je predstavila hamburger ovit v jedilni papir. Ljudem sploh ni bilo treba odviti hamburgerja - lahko so pojedli kar celo stvar! Leto pozneje je profesor David Edwards ameriški javnosti predstavil nov izum, Wikicells. Idejo je dobil od načina, kako celice skladiščijo vodo in si zastavil cilj, da naredi ovoj na podoben princip. Ovitki so narejeni iz naravne kože in ustvarjeni tako, da so netopni, kar prepreči vstop bakterijam in ostalim delčkom. Lahko se jih uporablja za ovitke za hrano ali pijačo vseh vrst. Najboljše je, da jih lahko zaužijete skupaj s hrano. Edwards upa, da bo s tem odvrnil ljudi od uporabe konvencionalnih ovitkov - kar bi bilo tudi bolj ekološko naravnano.

2. Vsi bodo jedli žužke

Maja 2013 je v poročilu Združenih narodov pisalo, da spodbujajo uživanje žuželk za boj proti lakoti. Vsaj dve milijardi ljudi v Aziji in Afriki poje 1.900 različnih vrst žuželk. Na seznamu užitnih so najvišje uvrščeni hrošči, takoj za njimi pa gosenice in čebele. Veliko hranljivega potenciala so videli tudi v ličinkah različnih muh. Po mnenju ZN-ja je glavni izziv spremeniti zahodni način razmišljanja, kar se tiče uživanja teh živalic. Konzumacija teh insektov bi lahko imela veliko posledic. Insekti so bogati s proteini in minerali, hitro se razmnožujejo in ne škodijo okolju tako kot živinoreja. Poleg tega bi lahko industrija z insekti lahko predstavljala veliko poslovno priložnost, predvsem v revnejših državah.

1. Žvečilni gumi s tremi obroki

Britanski znanstvenik Dave Hart bi rad uresničil idejo žvečilnem gumiju s tremi obroki. Od leta 2010 s svojo ekipo uporablja nanotehnologijo za ustvaritev legendarnega čigumija. Dizajniral je že metodo, ki lahko shrani različne okuse in jim prepreči, da bi se zmešali. "Žvečilec" naj bi okusil vsak okus posebej, enega za drugim. Najprej bi okusil aperitiv, ko bi žvečil močneje, okusil glavno jed, nato pa še sladico. Poigrava se tudi z metodo imenovano "zavreta sladkost", kjer so različni okusi razporejeni v plasti, v središču pa je najboljši okus.

Vir: listverse.com