Vatikan - mogočen kljub svoji majhnosti

Vatikanska mestna država oziroma Vatikan je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu. Kljub svoji majhnosti se lahko ponaša z enormnim obiskom turistov ter številnimi mogočnimi stavbami kot so: Bazilika Sv. Petra, Vatikanskimi muzeji ter v njihovem okviru zlasti s znamenito Sikstinsko kapelo.

Vatikan je popolnoma obkrožen z mestom Rim v Italiji in predstavlja ozemlje Svetega sedeža, osrednje oblasti Rimskokatoliške cerkve. Ime je dobil po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere. Mogoče ga je razdeliti na štiri dele: Baziliko Svetega Petra s Trgom Svetega Petra, Vatikanske muzeje, nekaj upravnih oz. pomožnih stavb med muzeji in vzhodnim obzidjem, ter Vatikanske vrtove, ki obsegajo največji del ozemlja. Mesto Vatikan je bilo določeno za UNESCO-vo svetovno dediščino leta 1984.

Vse nepremično premoženje Vatikana je v lasti Svetega sedeža.

Zgodovina Papeške države, v kateri papež ni bil samo vrhovna cerkvena avtoriteta, temveč tudi posvetni vladar, sega daleč nazaj v preteklost. Formalno je država Vatikan nastala leta 1929, ko sta papež Pij XI. in Benito Mussolini sklenila Lateranske pogodbe, v katerih je Italija priznala suvereno državo Vatikanskega mesta kot trajno nevtralno območje, poleg tega pa ji je naklonila določene ugodnosti, brez katerih Vatikan ne more delovati. Tako se je Italija zavezala, da bo dobavljala vodo in elektriko, omogočila priklop v telekomunikacijska omrežja, da v bližini Vatikana ne bo gradila visokih stavb, da ne bo dopustila preletov letal, po potrebah skupaj z vatikansko deluje tudi italijanska policija,...Vatikan je edina država na svetu, v kateri je prav vse nepremično premoženje lasti Svetega sedeža. Svoj prihodek pa pridobiva iz prostovoljnih prispevkov iz več kot ene milijarde rimskih katolikov po vsem svetu, kot tudi iz obresti na naložbe in prodajo znamk, kovancev in publikacij.

Najznamenitejša zgradba v Vatikanu je bazilika Svetega Petra.

Bazilika Svetega Petra, zgrajena v 4. stoletju in obnovljena v 16. stoletju, je ena od štirih bazilik v Rimu in je najznamenitejša zgradba v Vatikanu. Dvignjen grob sv. Petra, Apostol, je drugi največji religiozni objekt (po Baziliki Yamoussoukro) v krščanstvu. Gradnja bazilike se je začela 18. aprila 1508 in je trajala do leta 1626. Je ena izmed največjih krščanskih cerkva v krščanskem svetu, saj ima 2,3 hektare in sprejme okrog 60.000 ljudi. Na vrhu bazilike je kupola do katere vodi 550 stopnic. S kupole se odpira čudovit pogled nad mestom Rim. V baziliki lahko občudujemo neprecenljive umetnine kot npr. Michelangelova Pieta in Berninijev baročni baldahin ter bronasti kip Sv. Petra.

Vatikanska palača z mogočnimi 1400 sobanami tvori muzejsko stavbo.

Vatikanski muzeji se nahajajo v Vatikanski palači, ki s 1400 sobami tvori izredno muzejsko stavbo. Tu lahko občudujemo pomembne umetniške slike, ki so jih papeži zbirali skozi stoletja. Vatikansko palačo sestavljajo številne sobe, dvorane, muzeji, galerije, knjižnice, kapelice, hodniki, dvorišča in urejeni vrtovi, ki so bogato okrašeni z različnimi umetninami. Nastala je v času papeža Julija II (med leti 1503 – 1512). Zanimivost nastanka Vatikanskega muzeja je ta, da je papež Julij II predlagal slavnemu umetniku Michelangelu naj na zid naslika 12 apostolov, kar pa Michelangelo ni želel, zato mu je papež povedal, da lahko naslika nekaj po svoji želji in tako je Michelangelo naslikal stvarjenje sveta. Narisal je luč za sonce in mesec za noč, ob tem pa stvarjenje človeka (Adama). Znamenita je tudi Vatikanska Apostolska knjižnica, ki vsebuje neprecenljivo zbirko 150.000 rokopisev in 1,6 milijona tiskanih knjig. Vatikan objavlja svoj dnevni vplivni časopis, LOsservatore Romano.

Strop Sikstinske kapele znan kot najzahtevnejši Michelangelov podvig.

Sikstinska kapela je kapela v Apostolski palači, uradni rezidenci papeža rimskokatoliške cerkve v Vatikanu. Slovi po svoji arhitekturni postavitvi. Najpomembnejše umetniško delo v kapeli je stropna poslikava, ki se šteje med eno izmed najzahtevnejših Michelangelovih stvaritev. Zanjo je potreboval kar 4 leta, saj je moral poslikati približno 520 kvadratnih metrov površine. Znano je, da je slikal sam in da je pri slikanju stropa moral ustvarjati po več ur zapored 20 metrov nad tlemi. Leta 1512 jo je razkril in s tem naredil izreden vtis na gledalce. Zanimivo je, da je v kapeli samo ena slika na kateri je prikazan Michelangelo, kljub temu, da je v Vatikanski palači veliko njegovih umetniških stvaritev.

Več informacij o Vatikanu lahko najdete na straneh Wikipedije in na spletni strani: http://www.vatican.va/.

Več fotografij v spodnji galeriji...