Pomurski poslanci: »Zakon o davku na nepremičnine je bil poln napak in nepravilnosti«

Jožef Horvat, László Göncz, Franc Jurša, Branko Smodiš, Branko Ficko in Jasmina Opec so za naš portal povedali, kaj menijo na odločitev Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine. Zaupali so nam tudi predloge, kako bi ta finančni primanjkljaj lahko drugače nadoknadili.

Jasmina Opec: »Evidence o nepremičninah so polne nepravilnosti in napak«

Opecova pravi, da je že konec lanskega junija, ko je prvič v javnost prišla informacija o predvideni uveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine, predsednici vlade poslala pismo, v katerem je apelirala na največjo skrbnost pri uvedbi tega projekta, tako z vidika davčne obremenitve ljudi, kot z vidika povzročitve neenakosti. Meni namreč, da so evidence o nepremičninah polne napačnih podatkov, nepravilnosti in da imamo veliko število črnih gradenj, za katere tisti, ki jih imajo, ne bi plačevali davka, medtem pa tisti, ki imajo vsa dovoljenja in so gradili svoje hiše na pošten način, bi pa davek morali plačevati. Ker se ta in druga opozorila, izražena tudi na javnih tribunah in z zbiranjem podpisov, niso upoštevala, je bilo že tekom zakonodajnega postopka v parlamentu jasno, da zakon stoji na napačnih temeljih in da ga bo sodišče razveljavilo.

Vlada bi morala v prvi vrsti pristopiti k reševanju problematike črnih gradenj, ki naj bi jih bilo 24.000 tisoč

Če bi se te problematike lotili podobno kot na Hrvaškem, kjer so te črne gradnje legalizirali proti plačilu odškodnine (največjo odškodnino so plačevali tisti, ki imajo najbolj razkošne vile), bi ne samo hitri prišli do nekaj milijonov, temveč bi hkrati uredili evidence nepremičnin in sistem naredili veliko bolj pravičnejši, meni Opecova.

Glede svojih predlogov, kako bi ta finančni primanjkljaj lahko drugače nadoknadili, pa zagovarja močno gospodarstvo, saj meni, da je edino, ki prinaša blaginjo državi, zato je potrebno usmeriti vse sile v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ne pa za njeno zaviranje. Pravi tudi, da bi se tudi pri delovanju javne uprave našle rezerve, če se le ne bi tako pogosto sledilo uresničevanju interesov posameznih skupin. Npr. zakoni bi morali nastajati na ministrstvih, kjer imajo za to zaposlene ljudi, ne pa da nastajajo pri različnih zunanjih svetovalcih, ki na ta način veliko zaslužijo. Uspešen boj s korupcijo, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, racionalnejši sistem javnih naročil, je le peščica tistih področjih, kjer bi morale slediti konkretne in hitre rešitve, meni Opecova.

Branko Ficko: »Spoštuje mnenje Ustavnega sodišča o davku na nepremičnine«

Ficko meni, da je izvorni problem vrednotenje nepremičnin, ki ni bilo ustrezno verificirano in odločitev, komu davek pripada, ali samo občinam ali tudi proračunu. Pravi, da bo potrebno davek na nepremičnine, kot je to v primerljivih državah, v bližnji prihodnosti urediti bolj pravično.

Za krpanje finančnega primanjkljaja pa meni, da je potrebno preveriti vse presežke v javnih agencijah, skladih, zavodih in državnih podjetjih ter jih pobrati, preveriti trošarinsko politiko in državne subvencije, zmanjšati obremenitve dela oz. obremenitve delodajalcev, tako v najnižjem razredu kot višjem, in s tem možnost večjega netto zaslužka posameznika.

Franc Jurša: »Nikakor ne bodo pristali na poseg v pokojninske in socialne transferje«

V poslanski skupini DeSUS menijo, da je odločitev Ustavnega sodišča o razveljavitvi omenjenega zakona potrebno spoštovati, hkrati pa je nujno potrebno, da se čim prej najdejo rešitve, s katerimi bi lahko nadoknadili 200 milijonov evrov v proračunu. Jurša pravi, da na ministrstvu za finance že pripravljajo ukrepe, vendar pa zaenkrat dokončen dogovor še ni bil sprejet. Čeprav je bilo v teh dneh največ govora o dvigu DDV-ja, v poslanski skupini DeSUS menijo, da gre za ukrep, ki ga je v tem trenutku tehnično najlažje sprejeti, a vendar se bojijo, kakšne posledice bi imel dvig omenjenega davka, tako za gospodarstvo kot tudi prebivalstvo. Predvsem jih skrbi, da bi s tem ponovno najbolj obremenili socialno najšibkejše.

Pri zmanjševanju dolga se je potrebno osredotočiti na predvsem tri področja: zdravstvo (reforma zdravstva, ki bo usmerjena v povečanje racionalnosti), javni sektor in občine (nov način financiranja občin), meni Jurša. V PS DeSUS na dokončen nabor ukrepov, pripravljenega s strani pristojnega ministrstva, še čakajo in ko bodo z njimi seznanjeni, bodo zavzeli stališče glede le-teh, nikakor pa ne bodo pristali na poseg v pokojnine in socialne transferje.

Branko Smodiš: »Novi ukrepi morajo biti premišljeni, predvsem z vidika ohranjanja socialne države«

Smodiš meni, da mora vlada predstaviti možne ukrepe, ki bodo zapolnili izpad iz naslova razveljavljenega nepremičninskega zakona. »V tem trenutku govoriti, kateri ukrepi bi bili najprimernejši, brez ustreznih izračunov o posledicah posameznih ukrepov in ob neupoštevanju napovedi gospodarskih gibanj, je preuranjeno«, meni Smodiš. Socialni demokrati menijo, da morajo biti ukrepi premišljeni, predvsem z vidika ohranjanja socialne države, saj smo imeli že moč videti posledice Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ga je ta imel tako na javno ter zasebno potrošnjo, kot tudi za velik upad gospodarske aktivnosti.  

László Göncz: »Odločitev Ustavnega sodišča se mi zdi pravno korektna in pravilna«

Nepremičninskega zakona ni podprl, ker je že pred sprejemom ugotovil, da je imel več slabih sistemskih, predvsem pa nekaj nepravičnih rešitev, zato se je tudi podpisal pod zahtevo za ustavno presojo zakona. Gönczpravi, da je za krpanje finančne luknje več možnosti, vendar v tem trenutku noče ugibati, katera rešitev bi bila najboljša, saj je za vse morebitne predloge potrebno tehtati argumente »za in proti«. Vsekakor pa je razočaran z načinom, da se ponovno "mečejo nepoglodane kosti" v eter še pred tem, preden bi se o morebitnih predlogih pristojno ministrstvo in Vlada strokovno dogovorili in uskladili.

Jožef Horvat: »To je zmaga opozicije, lokalnih skupnosti (občin) in malega gospodarstva«

Horvat pravi, da je Nova Slovenija – krščanski demokrati ves čas sprejemanja Zakona o davku na nepremičnine v Državnem zboru opozarjala na nekatere neustavne določbe zakona. Problematizirali so predvsem določitev davčne osnove, jemanje denarja občinam in tako tudi sistematično de facto ukinjanje občin (v Evropi je takšen davek izvorni prihodek občin, ne pa državnega proračuna), odsotnost pravnega varstva davčnega zavezanca itn. Pričakovali so, da bo Ustavno sodišče razveljavilo samo nekatere člene zakona, pa je razveljavilo celoten zakon. To je zmaga opozicije, lokalnih skupnosti (občin) in malega gospodarstva, za odgovorno politiko pa to ni olajšanje, pravi Horvat in dodaja, da se v Novi Sloveniji zavedajo, da bo potrebno javne finance uravnotežiti. Izpad prihodkov državnega proračuna za 200 milijonov evrov pa ni katastrofa, če je vlada našla slabe štiri milijarde evrov za krpanje bančne luknje.

»Izpad davčnih prihodkov nikakor ne sme biti nadoknaden s povišanjem DDV ali povišanjem in uvedbo drugih davkov in obremenitev prebivalstva in gospodarstva«

Horvat pravi, da je vlada Alenke Bratušek že na začetku svojega mandata v Programu stabilnosti, ki ga je poslala tudi Evropski komisiji v Bruselj napovedala, da bo za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja ukrepala na strani odhodkov in na strani prihodkov in da bo k zmanjšanju primanjkljaja dve tretjini prispevalo zmanjšanje odhodkov (varčevanje) in eno tretjino zvišanja prihodkov. Meni, da bi to lahko bilo dobro, če bi vlada svoje obljube držala in začela z varčevalnimi ukrepi, najprej pri sebi.
»Naslednja možnost za uravnoteženje javnih financ je privatizacija. Ti postopki tečejo preveč počasi. Nekateri postopki prodaje (Helios) pa so sumljivi, saj kupec nekaj mesecev po podpisu pogodbe menda še ni nakazal kupnine«, pravi Horvat.