Od prve Avstro-Ogrske dežnikarne do znamenitega Indip-a

V središču Lendave je na ogled stalna razstava »Meščanstvo, tiskarstvo in dežnikarstvo Lendave«, ki je dobila prostor v nekdanji meščanski hiši iz začetka 20. stoletja in ki velja tudi za eno najimpozantnejših neobaročnih stavb Pomurja. V prvem prostoru muzeja je predstavljen razvoj meščanstva Lendave. Na ogled je tudi zgodba o lendavskem tiskarstvu, mi pa smo se osredotočili predvsem na dežnikarstvo in dežnikarno, ki je bila mestu v ponos in tudi prva na območju Avstro-Ogrske monarhije. Skozi zbirke nas je popeljal višji kustos dr. Lendvai Kepe Zoltán iz Galerija-Muzej Lendava, ki nam je povedal mnoge zanimivosti iz zgodovine dežnikarne.

Sončniki in dežniki

Svilene sončnike in okrasne dežnike uporabljajo v Aziji že več kot dva tisoč let, najprej so veljali za privilegij dostojanstvenikov, katerim so sluge  držali dežnik ali sončnik, ki jih je zaščitil pred vremenom. Danes znan zložljiv dežnik se je pojavil na Kitajskem, nekje med 4. in 6. stoletjem, ki je po svileni poti zašel tudi na zahod.

Najstarejše zidne slike, ki kažejo uporabo dežnika so iz Teb iz 2. tisočletja pr.n.št. in prikazujejo staro-egipčansko kočijo, opremljeno s sončnikom. Nekaj tisočletij kasneje pa je iznajdljiv človek, ki ga je k temu prisililo evropsko podnebje, z minimalnimi spremembami, predvsem pa z izbiro primernih materialov, izdelal današnji dežnik.  Ogrodja prvih dežnikov, izdelanih iz ribje kosti, bambusa ali lesa, so pokrivali s kožo, to pa je zahtevalo bolj masivno, močnejšo konstrukcijo.

Dežnik sprva zbujal nezaupanje, nato ga je »prerok dežnika« postavil za nujen modni dodatek

Dežnik so ljudje na začetku sprejemali z nezaupanjem, priljubljen pa je postal po zaslugi Sira Jonasa Hauwayna iz deževnega Londona. Zaradi njega je Anglija, kjer ga imenujejo tudi »prerok dežnika«, postala zahodna trdnjava dežnikarske mode. Dežnik je prišel v modo od leta 1750, in sicer po tridesetih letih vztrajnih in velikokrat zasmehovanih, londonskih sprehodov Sira Jonasa v družbi svojega dežnika. Kmalu je postal po celi Evropi priljubljen in nujen dodatek predvsem ženskim oblačilom, prav tako pa se je pod njim dalo zelo lepo skriti ali zakriti.

Prva dežnikarna »Hungária Hazai Ernyőgyár« kmalu doživela modernizacijo

Na svetu so izdelali na milijone dežnikov in sončnikov, v mnogih deželah pa so še danes ohranjeni dragoceni primerki, izdelani od leta 1904 naprej v lendavski dežnikarni »Hungária Hazai Ernyőgyár«, ki so jo po drugi svetovni vojni preimenovali v Indip. Dežnikarna v Dolnji Lendavi je nastala iz šivalnice Béle Wortmana leta 1904 v zgradbi, ki je stala na dvorišču Hranilnice v Dolnji Lendavi. Bila je prva dežnikarna na ozemlju Madžarske Kraljevine in tako uspešna, da se je že čez 2 leti preoblikovala v delniško družbo, naslednje leto pa so zgradili novo impozantno tovarniško zgradbo na robu zahodnega dela takratnega mesta.

V začetku je v lendavski dežnikarni delalo v povprečju 30-40 delavcev, izdelki pa so bili iskani na trgu. V tem obdobju so dnevno izdelali okrog 270-350 dežnikov. Pri tehničnem razvoju lendavske dežnikarne je igralo pomembno vlogo leto 1935, ko so lastniki začeli z velikopotezno modernizacijo in dežnikarno opremili z elektronskimi stroji, v okviru tovarne pa pripravili nov obrat - pletilstvo, ki je začelo obratovati leta 1936 s 44 zaposlenimi. Kmalu zatem je v Zagrebu začelo obratovati hčerinsko podjetje dežnikarne, ki je obenem delovalo tudi kot razdelilno središče med Hrvaško in ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami.

Neslavni časi po 2.svetovni vojni

Spomladi leta 1945 so zgradbo tovarne popolnoma izropali. Nova komunistična oblast je nekaj časa zgradbo tovarne uporabljala kot zapor, nato pa jo je predala rafineriji »Nafta«. Stroje pletilstva so odpeljali v Ljubljano v tovarno tekstila »Angora«, s stroji dežnikarne pa so 20. junija 1947 v pritličju ene izmed zgradb na Glavni ulici ponovno zagnali dežnikarno.

Kasnejše podjetje Indip letno izdelalo 160 000 dežnikov

Leta 1959 pa se je dežnikarna preselila v nove prostore. Vse to je dalo velik zamah podjetju, saj je naslednje leto imelo že 189 zaposlenih delavcev, ki so proizvedli več kot 160.000 dežnikov letno. To leto se je podjetje razširilo tudi s pletilstvom, obenem pa je prevzelo ime »Indip« (Industrija dežnikov in pletenin). Od istega leta so se izdelki lendavske dežnikarne pojavili tudi na tujih trgih, med drugim na Poljskem, v Etiopiji,  v Albaniji, v Sovjetski zvezi, na Nizozemskem, v Kanadi, v ZDA, na Češkoslovaškem, v Angliji in v  Franciji. Indip je leta 1966 imel že 400 zaposlenih.

Ceneno blago iz vzhoda ter kriza so Indip spravili na kolena

Težave lendavske dežnikarne so se pojavile v 1980-ih letih z vse večjim pojavom blaga iz Daljnega vzhoda. Tudi jugoslovanska gospodarska in politična kriza sta negativno vplivali nanjo. Razmere na trgu so dežnikarno Indip v Lendavi spravile na  kolena in tovarno so leta 2001 tudi zaprli. Podjetje, ustanovljeno leta 1904 ni doživelo 100. obletnice, proizvodnja dežnikov v Lendavi pa je dokončno prenehala.

Vir: Muzejska periodika Lyndvamuseum 2.

Foto: Galerija-Muzej Lendava, zad.hu.