FOTO: Kulturni popoldan na Gornji Bistrici

Člani KD Ferdo Godina na Gornji Bistrici so v nedeljo 15. februarja počastiti mesec kulture.

Kulturi so na Bistrici posvetili nedeljsko popoldne in na »Literarnem popoldnevu« predstavili pesniško zbirko Sprehajalec ptic Denisa Škofiča, pesniško zbirko Pesmi iz Prekmurja Vere Kolenko in  roman Na obali med oblaki Martine Nečemar. Ogledali so si tudi slikarsko razstavo ljubiteljic slikanja Martine Korošec in Marije Graj.

Predstavili so Denisa Škofiča absolventa na Filozofski fakulteti Maribor, ki živi in ustvarja na Dolnji Bistrici. Denis Škofič je novo ime, ki v slovensko literaturo vstopa iz panonskega prostora. Od tam so podobe pretežnega dela pesmi, med katerimi ima posebno mesto avtorju dobro znana murska mrtvica.

Bil je urednik za prozo in literarno kritiko, kritike objavlja tudi v Večeru, reviji Jezik in slovstvo in Primerjalni književnosti, napisal je spremno besedo k pesniški zbirki Lučke Zorko Vreščeče čeri. Kot pesnik je doslej zabeležil nekaj revijalnih in radijskih objav (Dialogi, Lirikon, Liter jezika, Literarni nokturno), bil pa je tudi finalist pesniškega turnirja. V letu 2013 je pri Študentski založbi v knjižni zbirki Beletrina izdal svoj pesniški prvenec z naslovom Sprehajalec ptic. Glavnino njegove dela predstavljajo pesmi v prozi, ki se jih je nabralo ravno za eno pesniško zbirko.

Vera Kolenko je upokojenka iz Črenšovec, članica društva upokojencev in skupine Štrk. Iz njenega življenja je moč razbrati, da je prehodila pravo življenjsko kalvarijo, vendar ni nikoli klonila. Ravno življenjski optimizem in njena neizmerna volja ter želja za boljšim življenjem sta pripomogla, da je kljub življenjskim padcem vedno znova vstala in bila še bolj pokončna in trdno odločena v svojih odločitvah iti in se boriti še naprej. Pesmi iz pesniške zbirke Pesmi iz Prekmurja je Vera spisala takrat, ko ji je bilo najtežje, ko je čutila, da mora svoja občutja, dogodke in spomine prenesti na papir. Zapisane na papir jih je v najtežjih trenutkih prebirala na srečanjih upokojencev, ki so sočustvovali z njo in jo občudovali. Pesmi so izšle leta 2009 v samoizložbi.

Martina Nečemar prihaja iz Ljubljane, s starši pa preživijo veliko časa na Dolnji Bistrici, kjer imajo hišo. Končala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo,  diplomirala pa je na Višji upravni šoli. Martina je vezana na invalidski voziček, živi sama v  stanovanju, ki je prilagojeno invalidom. Ob večernih urah rada poseže po dobri knjigi ali pa pogleda kakšen film. Kljub gibalni omejenosti, živi pestro, kvalitetno ter polno življenje. Pravi, da ji je bolezen  spremenila življenje hkrati pa je  preko nje  spoznala in se naučila ceniti veliko drobnih stvari, za katere marsikdo sploh ne ve, da obstajajo.

Roman Na obali med oblaki je sodoben roman, ki je v vseh pogledih drugačen roman: zaradi avtorice, ki je invalidka. Martina  zase pravi, da ni nič drugačna, le mi jo vidimo tako. Skozi roman nam je kot avtorica dovolila zazreti se v vsakdan skozi drugačno nedrugačne oči. Poleg tega pa vsebinsko roman prikazuje drugačnost dveh oseb in nosi  posebno sporočilo - razumska drugačnost- invalidnost, nas  povečini  ne moti, vsaj v besedah ne, toda vprašanje se postavlja, ali smo vendarle sposobni preseči nelagodje in osebo, ki je z drugačnostjo zaznamovana in jo v realnosti  sprejeti kot enakovredno. Posebnost romana je tudi v tem, da je oblikovan kot prenosni računalnik. O Martininem delu in svojem pogledu nanj je spregovoril Aleš Koman, ki zadnja leta živi z njo.

Obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo ljubiteljice slikanja Martine Korošec, ki je  OŠ obiskovala v domačem kraju Bistrici. Sedaj je dijakinja 1. letnika Gimnazije Franca Miklošiča v Ljutomeru. Poklic učiteljice likovne vzgoje bi bilo tisto, kar bi dopolnilo njeno ljubezen do umetnosti in ustvarjanja. Pri risanju in slikanju uporablja več tehnik, največ svinčnik, oglje in akril. Motive izbira iz narave, pri portretih pa išče nekaj posebnega kar odlikuje tisto osebo.

Svoje znanje na likovnem področju bogati ob mentorstvu akademskega slikarja Toplice Ignjatoviča, katerega tečaj obiskuje v Rakičanu. V veliko vzpodbudo na poti ustvarjanja so ji članice skupine in ljudje, ki jih je spoznala na likovnih kolonijah. Svoje slike je razstavljala v Domu ostarelih v Rakičanu na skupinski razstavi. Sodelovala je na likovni koloniji Martin na Muri in v Črenšovcih na Jenamena festu. V prostorih ZKD Lendava je imela svojo 1. samostojno razstavo.

Na ogled je bilo tudi nekaj likovnih del Marije Graj s Srednje Bistrice na temo (Ob)murska mokrišča. Avtorica si je kot upokojenka  začela krajšati čas s slikanjem. Ko je pokazala prvo delo domačim, so bili presenečeni, da poleg šivalnega stroja dobro »vleče« tudi slikarski čopič, ki ga sicer ni imela v rokah vse od osnovne šole. To jo je spodbudilo, da je še naprej ustvarjala. Ker se možem Jožetom skoraj vsak dan podata na sprehod v naravo, k reki Muri, do rokava Bobri ali pa med bližnja polja in travnike, tam najde tudi največ motivov za svoje slike. Marija slika za svojo dušo in to s preprosto tehniko  - akril na papir ali akril na platno.

Kulturni program je popestril z igranjem na harmoniko Tilen Ščernjavič učenec 6 razreda OŠ Prežihovega Voranca Bistrica. 

Avtorica: Alenka Korošec