Rejniško društvo Slovenije pripravilo okroglo mizo na temo otrok med dvema družinama

Rejniško društvo Slovenije je 20. 02.2015 v Lescah organiziralo ok,roglo mizo, na temo OTROK V REJNIŠTVU = OTROK MED DVEMA DRUŽINAMA, s katero so opozorili na potrebe po psiho-terapevtski pomoči otrokom v rejništvu. 

Trenutno živi v rejništvu 971 otrok. Rejniško društvo Slovenije opozarja, da je med njimi vsaj 250 takih, ki bi takoj potrebovali psihosocialno terapevtsko pomoč, zato si v društvu prizadevajo za vzpostavitev regijskih terapevtskih centrov, ki bi bili v pomoč otrokom iz rejniških družin, kot tudi rejnikom. V ta namen so organizirali okroglo mizo v Lescah, da osvetlijo resnične potrebe po psihoterapevtski pomoči otrokom v rejništvu.

Rejniško društvo Slovenije v tem letu nadaljuje z okroglimi mizami na temo rejništva, s posebnim poudarkom  na potrebah otrok po psihoterapevtski pomoči otrokom v rejništvu in pričelo aktivno opozarjati na stisko rejnic ob tem, kje dobiti strokovnjaka terapevta, ki bo lahko pomagal njenemu otroku: strokovno, hitro in bo razumel tako rejnico, kot otroka v rejništvu.

Strokovna delavka, z dolgoletnimi izkušnjami na področju rejništva, Maksimiljana Mali je predvsem poudarila, da praksa kaže, da v rejništvo prihajajo vedno bolj prizadeti otroci, ki bi skoraj vsi takoj potrebovali poglobljeno terapevtsko pomoč. Te pomoči na CSD ne izvajajo, zato jo rejniki ali strokovni delavci CSD  iščejo v okviru drugih ustanov kot so Svetovalni centri, zdravstveni domovi, bolnišnice, v okviru različnih društev in tudi na področju privatne sfere.  Največkrat se pokaže, da imajo ustanove  v okviru uradnih ustanov zelo dolgo čakalno dobo, da ni možnosti kontinuiranega sodelovanja  s strokovnjakom, da so oddaljene od kraja bivanja otroka in velikokrat strokovnjaki ne poznajo potreb otroka v rejništvu in tudi ne rejniških družin. Rejniki na Gorenjskem so povedali, da imajo v njihovi regiji s tem manj težav.

Pri terapevtskem odnosu gre namreč za nek dolgotrajnejši odnos, ko se strokovnjak in oseba in njegovi svojci prostovoljno vstopajo v terapevtski proces. Družinski terapevt Andrej Omulec pove: "Terapija je odnos, zaupni odnos, dober odnos.  Tudi rejniška družina s svojim vedenjem terapevtsko vpliva na otroka v rejništvu, vendar pa je velikokrat potreben še strokovnjak, ki te odnose usmerja.  Na primer za  zdravljenje posledic spolne zlorabe otroka je nujna terapevtska obravnava najmanj tri leta tedenskih srečanj ali še več, da bo lahko otrok uspel stabilizirati svoje čustveno stanje.«

Poklicna rejnica Tanja Ferlin pa je iz lastnih izkušenj predstavila, v kakšnih stiskah se je znašla, ko je sprejemala otroka. Poudarila je: »Na začetku, ko otroka še ne poznaš, je  najhuje. Imela sem izkušnjo, ko je otrok jokal cele noči, pa nisem vedela, kako mu pomagati: poiskala sem terapevtsko pomoč, čeprav v oddaljenejšem kraju in to mi je še vedno v veliko pomoč.« Nadalje je opozorila, da je za rejnico velik izziv obdobje mladostništva pri otroku v rejništvu, ko skoraj vsak mladostnik raziskuje svoj izvor, raziskuje razloge za rejništvo, preverja svoje matične starše in rejnike.  Tudi v tem obdobju tako otroci, kot rejniki potrebujejo marsikdaj poglobljeno terapevtsko pomoč.

Ena od pomoči otrokom iz rejniških družin so tudi strokovno-zabavni tabori, ki jih organizira Rejniško društvo Slovenije pod vodstvom Anje Ferlin, uni.dipl.soc.ped. ter družinskega terapevta mag. Andreja Omulca. Na samem taboru je potrebno oblikovati varno okolje za iskrene pogovore. Z medsebojno pomočjo in z uporabo empatije poskrbijo, da se vsak posameznik na taboru počuti dobro. Poskrbijo tudi za ustrezno sprostitev, ki je ob tako težki tematiki še kako potrebna. Otroci  tabore zapuščajo zelo zadovoljni.

Rejniškemu društvu Slovenije finančno pomagajo občine Ljutomer, Lendava, Beltinci, Straža, Slovenj Gradec, Velenje, Sežana in Puconci.

Text in foto: Katja Dunaj