Pred odločitvijo o moratoriju na t.i. fracking želijo lendavski odbori več informacij

Na včerajšnji skupni seji odborov za okolje in prostor ter gospodarstvo, kmetijstvo in turizem Občine Lendava so obravnavali izvajanje programa in akcijskega načrta varstva okolja v občini ter predlog za vzpostavitev moratorija na izvajanje vseh aktivnosti v povezavi s črpanjem plina na plinskih poljih v občini Lendava.

Odbori od države zahtevajo odgovorno ravnanje do domnevno spornega črpanja plina in pripravo strokovnih pojasnil o hidravličnem lomljenju. Kot so se strinjali, mora biti presoja vplivov na okolju obvezujoča, zadoščeno pa mora biti tako ustavni pravici do zdravega okolja kot tudi prosti podjetniški pobudi, a ne na račun okolja.

Pri tem je župan Občine Lendava Anton Balažek poudaril, da so odprte vse možnosti, v kolikor se bo ravnalo odgovorno, na vsak način pa želijo priti resnici do dna.  Če za to ne bo poskrbela država, bo morala občina, je še napovedal in pojasnil, da v kolikor nimajo pravih odgovorov, lahko pride do katastrofe v obeh primerih – v enem primeru okoljske, v drugem pa bodo škodo utrpeli vsi, od pridelovalcev do storitvenih dejavnosti, poroča STA.

Predstavnik civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji Mihael Kasaš je med drugim predstavil bojazni iniciative in številne potencialne nevarnosti posegov in njihovo pobudo za sprejetje moratorija na hidravlično lomljenje peščenjakov na Petišovskem polju dokler ne bo o postopku sprejeta zakonodaja.

Foto: Občinski svet Občine Lendava (arhiv Pomurec.com)

Direktor Geoenerga Miha Valentinčič je zavrnil očitke o nevarnosti črpanja plina, pojasnil obstoj zakonodaje, ki v Sloveniji obravnava hidravlično lomljenje, in opozoril, da v Sloveniji t.i. frackinga, kot je znan v ZDA, ni. V ZDA po njegovih pojasnilih izvajajo hidravlično lomljenje skrilavcev, pri nas pa gre le za hidravlično spodbujanje.

Člani odborov so v razpravi zavzeli stališče, da naj pri razsvetlitvi problematike svoje delo opravi stroka, javnost se naj o tem informira in šele na to bodo podane odločitve, saj po njihovem mnenju ne gre zanemariti tudi dejstva o veliki količini plina, ki ga načrpajo na tem območju. Ta količina predstavlja deset odstotkov vseh slovenskih potreb po plinu.