Grad na Goričkem, kjer je graščak nekoč lahko bival vsak dan v drugi sobi

Grad Grad, nekoč imenovan tudi Gornjelendavski grad ali madžarsko Felsőlendvai var je najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem. Njegova posebnost je 365 sob, kolikor jih ima ali kot pravijo, da je graščak za vsak dan v letu lahko imel drugo sobo.

Iz rok v roke številnih družin

Ozemlje okrog današnjega gradu je v madžarsko državo vključil kralj Bela III in ga leta 1183 podaril v upravljanje cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Posestvo, imenovano Lyndwa, se v pisnih virih omenja že leta 1208. Zapisi o obstoju grajskega poslopja so iz leta 1275, arheološka izkopavanja pa dokazujejo njegov obstoj že v 11. stoletju.

V začetku 13. stoletja je bil domovanje grofa Nikolaj Amadejec iz Železnega (1208-1269). Po izročilu naj bi zanj skrbel viteški red, najverjetneje templarji ali ivanovci. Ustno izročilo pravi, da so grad sezidali vitezi templarji, vendar ohranjenih listin o tem ni. Pozneje so bili njegovi lastniki Omode, od leta 1365 Szechyi, ki so v 16. stoletju razširjali tod protestantizem, za njim Batthyanyi in Szechenyi, med obema svetovnima vojnama pa je bil lastnik gradu industrialec Geza Hartner iz Murske Sobote. Med drugo svetovno vojno je bila v njem nastanjena sovjetska vojska. Zatem je bil dolgo časa opuščen in je propadal, sedaj pa ga temeljito obnavljajo.

Obsežne kleti, ječe in v živo skalo vklesan vodnjak

Končna oblika gradu je nastajala v več fazah. Današnji obseg je grad dobil v 16. in 17. stoletju, v 18. in 19. stoletju pa je bil dozidan in prenovljen.

Iz srednjega veka je severozahodni del notranjega dvorišča, ki pa je zasuto z zemljo. V srednjem veku bi naj nastali tudi kletni prostori in grajske ječe. Stanovanjski del je večinoma iz časa gotike.  V renesansi so dodali dve strelski lini in visok obrambni stolp s 4 m debelimi stenami. Končno podobo je grad dobil v 16. do 18. stoletju, ko je nastal sklenjen obod poligonalnega tlorisa s tremi orinadstropja ponekod pa dve nadstropji.

Notranja stran gradu je obdana z arkadnimi hodniki. Posebnost notranjega dvorišča je dvignjen zahodni del. V gradu so dali zgraditi tudi polkrožno kapelo, v kateri je deloval Mikloš Küzmič, prvi prekmurski protestantski duhovnik.

V sklopu gradu se nahajajo obsežne kleti in ječe. Znotraj poslopja je zanimiv še globok vodnjak, vklesan v živo skalo in zavarovan s ploščo, ki je odigral pomembno vlogo v času obleganj in napadov.

O njem kroži več legend

Grad obdaja obsežen angleški park s številnimi starimi tulipanovci, ki so med najstarejšimi v Sloveniji, rdečimi bukvami in hrasti, soforami in drugimi drevesi.

O gradu kroži več legend. Ena izmed njih pripoveduje o graščaku, ki je želel krono letečega zmaja. Druga pa se navezuje na graščakovega sina in vrtnarjevo hčer, ki pa se ni končala srečno.

Del prostorov je odprt za javnost

Od leta 2003 sta v obnovljenih prostorih dobila sedež Javni zavod Krajinski park Goričko in informacijsko središče za obiskovalce gradu.

V pritličju so urejeni prostori z delavnicami rokodelskih obrti in dejavnosti (kolarstvo, kovaštvo, lončarstvo, tkalstvo, zeliščarstvo, žganjekuha), ki pripovedujejo o tradicionalni rabi naravnih virov in njihovi obdelavi z ročnimi spretnostmi mojstrov. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi del kleti, kjer postrežejo  z vrhunskimi vini, ki so bila pridelana in negovana v goričkih vinogradih in kleteh. V črni kuhinji in pokuševalnici pa postrežejo z domačimi jedmi goričkih turističnih kmetij in ostalih ponudnikov.  

V sklopu gradu se nahaja še Viteška in poročna dvorana ter prodajalna spominkov.

Foto: pomurec.com, Krajinski park Goričko (avtor Matevž Kostanjšek)