Splošna knjižnica Ljutomer: z mnogimi dejavnostmi se želijo približati širokemu krogu uporabnikov

V okviru projekta Pomurske novice predstavljamo pomurske knjižnice. Prva v nizu predstavljenih knjižnic je Splošna knjižnica Ljutomer, katere posebnost je to, da  ima kar štiri  enote, in sicer: knjižnico, muzej, galerijo in kino.

Skozi dolgo obdobje delovanja je prav knjižnica na specifičen način doživljala in občutila ugodne ali manj ugodne čase. Od leta 1893 do 1900 je bilo delo čitalnice zaradi izrazitega porasta izražanja nemštva v vseh krogih celo politično sporno. V letih prve svetovne vojne je prenehala z delovanjem. Leta 1928 je imela le 1341 knjig in kar 744 članov. V letu 1975 je bila knjižnica prenovljena in bralci so dobili neposreden dostop do knjig.

Knjižnica v Ljutomeru je splošno izobraževalna knjižnica. Knjižnično dejavnost izvajajo za območje občin: Ljutomer, Križevci, Veržej, Razkrižje.

Javni zavod Splošna knjižnica Ljutomer je ustanovila občina Ljutomer, ostale sofinancerke so občine Križevci, Veržej in Razkrižje. Zavod ima 4 enote: knjižnico, muzej, galerijo in kino. Knjižnica deluje še na dveh izposojevališčih: Dom starejših Ljutomer in Razkrižje. Kot pojasnjujejo v knjižnici, je posebnost ljutomerske knjižnice ravno to, da ima več enot (podobno sestavo imajo še samo 4 knjižnice po Sloveniji). Trenutno zaposlenih je 10 sodelavcev Splošne knjižnice Ljutomer. Od tega 4 knjižničarji, en knjižničar pa dela 70 % v knjižnici.

Najmnožičneje je obiskana knjižnica, ki razpolaga s 86.000 enotami knjižničnega gradiva. Obrat izposoje 164.405 enot gradiva. Ima 6.500 članov, od tega 3.500 aktivnih članov, pokrivajo pa Ljutomer, Veržej, Križevce in Razkrižje ter s tem 17 tisoč prebivalcev. Z ustanoviteljico, občino Ljutomer in ostalimi občinami sofinancerkami zelo dobro sodelujejo, pojasnjujejo v knjižnici.

Na teden knjižnico na mladinskem oddelku in oddelku za odrasle obišče 600 uporabnikov in še njihovi spremljevalci, v poletnih mesecih pa beležijo za 300 obiskovalcev več kot običajno.

»Knjižnica je gotovo še najbolj dostopna kulturna institucija, a se negotove razmere poznajo pri financiranju. Minulo leto smo za nakup knjig dobili 35 % manj sredstev. Smo knjižnica srednjega ranga razvitosti. Lani smo v knjižnici izdali 2 razglednici, promocijski projekt  Dobra knjiga je pot do srca, prepoznavne so delavnice z mladino, obujanje kulturne dediščine (vaški grbi). Letos smo se na občinskem prazniku predstavili z motom Tudi jaz sem tu in knjižno polico,« pojasni direktorica knjižnice Vesna Laissani.

Zelo aktiven je tudi Oddelek za domoznanstvo, ki skrbi za bogato domoznansko zbirko, med drugim so v svoji publikaciji Zgodovinski listi v 20 letih popisali lep del zgodovine Ljutomera in širše okolice.

Kot pojasnjujejo v knjižnici, se Splošna knjižnica Ljutomer vključuje tudi v druge projekte, kot so Noč knjige, Noč muzejev ali z Igro do dediščine, najpomembnejši lastni projekti pa so mesečne čajanke, ponedeljkove pravljične ure za otroke, Pravljice pod hrasti, Bralne urice za odrasle, pa tudi prireditve v Tednu otroka, ki jih organizirajo vse enote (knjižnica, muzej, galerija). Lani je v muzeju posebno pozornost pritegnila razstava Stare razglednice, na katero so se odzvale vse šole. Letos načrtujejo razstavo Ulice nekoč in danes v Ljutomeru.

Letošnji najbolj razpoznaven projekt je Medgeneracijsko branje v domu starejših Ljutomer (sodelovanje med GFML, DSO Ljutomer in Splošno knjižnico Ljutomer). Posnet je tudi promocijski filmček, ki si ga lahko pogledate na You tubu. Projektni vodja projekta je Združenje splošnih knjižnic Slovenije.

V muzeju skrbijo za kulturno dediščino in poleg treh stalnih zbirk (Splošna muzejska zbirka Ljutomer, Taborsko gibanje in Grossmannova zbirka) organizirajo tudi druge občasne razstave in filmske večere. Letos je leto filma in temu bodo posvetili filmske večere. Njihovi strokovni delavci so skupaj s sodelavci Grossmannovega filmskega festivala pripravili tudi knjigo o Karolu Grossmannu in Fritzu Langu. Letos bodo predvajali cikel Ruskega filma, pogledali si bodo 4 ruske filme. Filmske popoldneve imajo tudi v Domu starejših občanov Ljutomer.

V muzej pridejo otroci, iz vrtec, šol in mladina vrtcev, ki so najbolj zvesta publika. Potruditi se morajo, da bi kulturno dediščino in preteklost pokazali na še bolj zanimiv način in bi pritegnili tako domačo publiko in druge. Težava muzeja pa so premajhni prostori, saj lahko hkrati v eni sobi sprejmejo 20 ljudi, film pa si lahko ogleda 30 ljudi. 

V Galeriji Anteja Trstenjak letno v okviru javne službe, ki ima likovni značaj, pripravijo od deset do dvanajst razstav in druge tematske in večplastne razstave (letos jih je bilo 7). Pripravijo tudi ustrezna besedila ob razstavah, izdajajo publikacije in skrbijo za Register kulturne dediščine. ki ima 280 likovnih in kiparskih del znanih avtorjev, ki kar kliče po stalni razstavi.  S svojim programom želijo pritegniti širši krog publike, posebno pa se posvečajo ranljivim skupinam (slepi in slabovidni-projekt Aktiv ipd.).

Želijo si, da bi bila knjižnica prostor srečevanja in druženja. Opažajo, da otroci po šoli radi zadržujejo v knjižnici. Včasih kaj berejo ali pa tudi ne. V knjižnico se pridejo umirit, pustijo jih, da posedajo na kavču, počivajo, saj kar dajejo sporočilo »malo me pustite pri miru«. Vsakega, ki pride so veseli. Pri delu z otroci pa vidijo, da je z otroci različnih starosti potrebno delati in se jim posvečati. Letošnja novost v knjižnici je poleg Bralne značke za odrasle še Bralni klub, kjer se bodo pogovarjali o prebranih knjigah in se družili ob knjigah.

V okviru pedagoških ur na različne načine delajo z otroci iz vrtca, vključeni so v projekt Rastem s knjigo, namenjen sedmošolcem in dijakom 1. letnik srednje šole. Vsako leto pa izvedejo več prireditev, kot je načrtovanih in finančno pokritih, za katere morajo poiskati dodatne vire. »Za vse ideje nam zmanjkuje ljudi in časa,« pojasnjujejo v knjižnici in dodajo: »Tudi če imaš voljo, vedno ni izvedljivo. Ugotavljamo pa tudi, da bi za svoje delo potrebovali večjo dvorano za prireditve. Občina Ljutomer  je letošnjo leto razglasila za Leto filma. Hvaležni smo ustanovitelju za nove aparature, obetamo si ustrezno rešitev kino dejavnosti. V letošnjem letu si želimo še več aktivnosti, stika z uporabniki, dobro obiskanih prireditev, da bi nas srečevali na vsakem koraku.«  

Največje dragocenosti ljutomerske knjižnice

V ljutomerski knjižnici hranijo tudi veliko dragocenih knjig: »To so pravi zakladi knjižnice, ki so nastali nekoč v nekih drugih časih, tisočkrat prelistani, tudi pozabljeni. To so danes tiste redkosti, ki jih prištevamo med kulturne spomenike in knjižnične enote posebne vrednosti,« pojasnjuje direkotrica.

Slava vojvodine Kranjske znamenitega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja z letnico tiska 1689 je po obsegu in starosti pravi biser naše knjižnice. V usnje vezani štirje zvezki so izredno dobro ohranjeni, ki jih je knjižnica kupila leta 1965.

Vsebinsko zanimivo in izredno obširno je gradivo, zbrano v številnih zvezkih Meyersovega leksikona. Dve celotni zbirki iz leta 1892, sicer v nemškem jeziku, sta neizmeren vir podatkov skozi čas.

Prvič zapisana domača preteklost v domačem jeziku Dogodivščine štajerske zemle je delo nekoč malonedeljskega župnika Antona Krempla. Tisk iz leta 1845 je še vedno pripraven za branje in učenje.

Leopold Volkmer, »veseli pesnik Slovenskih goric«, je bil rojen Ljutomerčan. Njegovo literarno ustvarjanje v času poznega baroka in razsvetljenstva obsega številne pesmi, tako epske kot lirske. Volkmer je poleg Vodnika ena ključnih osebnosti slovenske literarne zgodovine, a velikokrat premalo upoštevan. V knjižnici hranijo več njegovih izdanih del.

Peter Skuhala, rojen na Cvenu, kasneje župnik v Veliki Nedelji, je avtor številnih nabožnih pesmi in prigodnic. Prleki so bili navdušenim tudi nad njegovimi satiričnimi verzi, kjer je na svoj način zapisal sodobne, bolj ali manj pereče dogodke. Tudi njegova dela prištevajo med knjižnične dragocenosti.

Rodoljub in politik Radoslav Razlag je znano ime iz časa prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Manj znano je njegovo literarno delo, ki je bilo izdano v nekaj drobnih knjižicah. Domoljubne Razlagove pesmi so tudi danes dragocena vsebina vsakemu Slovencu.

Fran Kovačič sodi med staroste slovenskih zgodovinopiscev. Po zgodovinarju Slekovcu in s svojimi raziskovanji je povzel ter izdal kar nekaj zaključenih publikacij, ki celostno prikazujejo kraje, življenje, dogodke in ljudi skozi časovna obdobja. Tudi Ljutomer je leta 1926 dobil takšno kroniko, še več Kovačičevega gradiva pa je zbranega v arhivih. 

Ob stoletnici smrti pesnika Franceta Prešerna je Državna založba Slovenije izdala njegove Poezije z obširnim uvodom publicista in kritika Josipa Vidmarja. Obrabljena knjiga in stokrat prelistana je danes redkost in knjižnica jo hrani kot dragocenost.

Razna dela slovenskih in tujih klasikov so zanimiva tudi po namenu izdaje ali zaradi ponatisov. Takih del ima ljutomerska knjižnica več kot tristo. Številni uporabniki posegajo po njih, kadar želijo spoznati več, kot je to možno iz aktualnih izdaj.

Med posebnosti in dragocenosti naše knjižnice uvrščamo tudi rokopisno in nekaj druge zapuščine posameznikov, avtorjev, zapisovalcev ali zbiralcev, ki jih je zanimala domača beseda.

Knjižnica tudi danes zbira, hrani in obdeluje gradivo te vrste. Lastne izdaje bogatijo domače literarno izročilo ter ustvarjanje, za bodoče rodove pa čuvajo tovrstno bogastvo.