https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

GLOBALNO

»Slovenci se preveč pritožujemo. Tujina te prisili, da stopiš iz cone udobja«

08.06.2016 ob 7:00  

Mlade Pomurce v tujini prevzameta multikulturnost in odprtost. Ljubezen do lastne domovine ostaja, daleč od doma najbolj pogrešajo pomursko gostoljubnost.

 

Kaj bi svetovali mlademu človeku na začetku 20-ih let? »Naj gre v tujino in si razširi obzorja,« je dandanes pogost stavek, ki ga slišimo iz ust marsikaterega uspešnega posameznika. Pri mladih Pomurcih, ki so šli razširjat obzorja izven meja domovine, smo preverili, kaj jih je zaznamovalo in kako bodo to vnovčili v prihodnosti. Predstavljamo prva dva, naslednja sta na vrsti jutri.  

Ko stopiš iz cone udobja ...

Anja Štuhec iz Logarovcev je študentka magistrskega študija francoščine in primerjalne književnosti ter literarne teorije na ljubljanski filozofski fakulteti. Veliko je potovala v tujino že v gimnazijskih letih, ko je obiskovala debatne turnirje. »Odkar sem na faksu, pa poskušam, če je le možno, s potovanji združiti tudi delo, in sicer tako, da tolmačim francoščino v tujini.«

Tako je med drugim do sedaj bila na treh daljših potovanjih na Madagaskarju, kjer je poleg malgaščine uradni jezik še francoščina. Pravi, da jo je tujina prisilila, da stopi iz cone udobja. »Posebej takrat, ko sem potovala v države tretjega sveta, saj je življenjski standard popolnoma drugačen. Preko stikov z različnimi kulturami sem postala še bolj odprta ter razumevajoča do drugačnih.«

Tudi pogled na Slovenijo se vsakokrat, ko obišče kakšno novo državo, preoblikuje. »Nasplošno pa lahko rečem, da sem z življenjem pri nas zadovoljna. Ko enkrat obiščeš ljudi, ki nimajo za kruh ter šolske knjige, znaš bolj ceniti, kar imaš.« Dodaja, da je med enoletno izmenjavo v Franciji med drugim spoznala, da administracija tudi tam ni dosti boljša ter da imajo študenti pri nas ogromno ugodnosti (študentski boni, dostopnost študentskih domov, subvencionirane vozovnice …).

V prihodnosti se zaenkrat vidi v Sloveniji, delo v tujini jo mika vsaj še za obdobje kakšnega leta ali dveh.  

 

Nemci stisnejo zobe, pri nas se preveč pritožujemo

Uroš Buzeti iz Bakovcev je študent farmacije, v tem letu na izmenjavi na Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität v Bonnu. Pred odhodom v Nemčijo si je želel predvsem spoznati nove kulture, ljudi in se seznaniti z novim (menda boljšim) sistemom delovanja države ter šolstva.

»Prav tako sem želel, da bo to ena izmed najboljših izkušenj mojega življenja.« Slednje se je uresničilo, hkrati pa dodaja, da v tem času velikih razlik v sistemu oz. delovanju države ni opazil. »Prav tako nisem opazil razlik na fakulteti. Rekel bi, da je šolstvo pri nas na nivoju in da je primerljivo z Nemčijo, čeprav imajo na razpolago več sredstev.«

Iz pogovorov z ljudmi, ki jih je spoznal, pravi, da lahko sklene naslednje opažanje: »Slovencem nam v primerjavi z drugimi narodi ne gre slabo in se nimamo preveč za pritoževati. Res je, da gre Nemčiji bolje, a bi rekel, da za to tudi naredijo več. Stisnejo zobe, ko je potrebno in se za razliko od nas ne pritožujejo.«

In kaj mu je doslej dala tujina? »Predvsem veliko samozavesti. Lažje spoznavam ljudi, začnem pogovore z neznanci, sem bolj odprt do drugačnosti, ki jo jemljem kot nekaj dobrega, saj tako spoznavam miselnost ljudi, ki niso odraščali v istem okolju, kot jaz.«

Po končanem študiju v Sloveniji ga mika, da bi šel s trebuhom za kruhom po svetu. »V tujini bi se rad preizkusil še v delovnem okolju. Toda moj dom bo vedno Slovenija, kamor se bom vedno vračal, ne glede na to, kje bom.«

 

Kaj iz Pomurja in Slovenije najbolj pogrešata v tujini?

Anja Štuhec:

V tujini pogrešam študentske ugodnosti, pomursko gostoljubnost, občutek varnosti ter čiste ulice. Iz tujine v Sloveniji pa pogrešam možnosti, ki jih imajo mladi ponekod drugod. V večini primerov imamo premalo prakse, univerze in delodajalci niso dovolj povezani, zato je mladim po končanem študiju toliko težje najti službo.

 

Uroš Buzeti:

V Nemčiiji pogrešam študentske bone za hrano, v Sloveniji pa način recikliranja, ki ga uporabljajo v Nemčiji. Za vsako vrnjeno plastenko dobiš 25 centov, za vsako steklenico pa 8. Zaradi tega veliko več ljudi ločuje odpadke in zaradi tega je mesto predvsem bolj čisto, saj brezdomci zbirajo te plastenke in na ta način kaj zaslužijo.

Velika razlika je tudi v tem, da veliko več ljudi uporablja mestni potniški promet in vlake, in to ne samo študentje. Razlika se pojavi tudi v miselnosti ljudi, saj so ljudje v tujini bolj strpni in odprti do drugačnosti, kot v Pomurju oz. Sloveniji. Kar pa v tujini ne pogrešam, je pritoževanje ljudi nad sistemom, ki se mi zdi v Sloveniji pretirano. 

    Fotogalerija

    Komentarji

    !Za komentiranje se morate prijaviti

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.