https://www.minicom.si/
https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA

LOKALNO

FOTO: Grad na Goričkem: kjer se preteklost sreča s sedanjostjo in prihodnostjo

16.08.2016 ob 14:00  

Grad na Goričkem je največji grad na Slovenskem, ki se imenuje preprosto Grad, a njegova zgodovina še zdaleč ni tako preprosta. Prav tako njegova sedanjost in prihodnost ne. Je osupljiva graščina, ki v vsakem, ki se jo poda obiskat vzbudi spoštovanje. Grad je obdan z razgibano in slikovito pokrajino. Vse skupaj gotovo nikogar ne pusti hladnega, zato ga podrobneje predstavljamo danes v sklopu Pomurskih novic.

Grad na Goričkem sigurno spada med tiste kulturne značilnosti za katere pogosto slišimo, da kdo reče: »Koliko lepih stvari imamo v Pomurju na dosegu roke, pa se (pre)pogosto tega niti ne zavedamo!« Res je tako. Grad na Goričkem je graščina, katero vsak Pomurec vsaj enkrat v življenju mora obiskati in si jo ogledati. Kajti poleg vsega omenjenega, je grad Grad hkrati tudi središče Krajinskega parka Goričko, ki je del Trideželnega parka Goričko-Örség-Raab, saj združuje narodne parke kar treh držav. S svojo površino 462 kvadratnih kilometrov se med slovenskimi naravnimi parki uvršča na drugo mesto po površini.

Preteklost grada na Goričkem
Grad se nahaja v istoimenskem naselju in stoji na strmem griču iz bazaltnega tufa, v severozahodnem delu Goričkega. Ozemlje okrog današnjega gradu je v madžarsko državo vključil kralj Bela III. in ga leta 1183 podaril v upravljanje cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Posestvo, imenovano Lyndwa, se v pisnih virih omenja že leta 1208, zapisi o obstoju grajskega poslopja so iz leta 1275, arheološka izkopavanja pa dokazujejo njegov obstoj že v 11. stoletju. Po pripovedovanju naj bi grad začeli graditi vitezi templjarji.

Grad je imel skozi stoletja več lastnikov. V letu 1945 pa je v gradu bivala ruska Rdeča armada, po koncu Druge svetovne vojne pa je bil grad v Jugoslaviji podržavljen. Prostori so služili nekaterim uradom, vanj pa so se naselile tudi nekatere družine. Med leti 1960 in 1990 je grad bil prepuščen propadanju.
 
Prihodnost Grada na Goričkem  
Od leta 1995 se grad obnavlja. Ideja združitve obmejnih regij v območje varovane narave in v park treh dežel Goričko-Raab-Őrség, je za obnovo gradu prispevala tudi k iskanju državnih in evropskih finančnih sredstev. Od leta2003 sta v obnovljenih prostorih dobila svoj sedež Javni zavod Krajinski park Goričko in informacijsko Središče za obiskovalce gradu ter parka Goričko-Raab-Őrség. V pritličju so urejeni prostori z delavnicami rokodelskih obrti in dejavnosti.
 
Grad na Goričkem ne nudi le ogleda, ampak številne druge aktivnosti
V gradu so na ogled delavnice domačih obrti (kolarstvo, kovaštvo, lončarstvo, tkalstvo, zeliščarstvo, žganjekuha), ki pripovedujejo o tradicionalni rabi naravnih virov in njihovi obdelavi z ročnimi spretnostmi mojstrov.  V največjem pritličnem prostoru, v viteški dvorani, so na ogled občasne razstave, projekcija filma o Krajinskem parku Goričko in prireditve ob posebnih priložnostih. Poročna dvorana je najlepši in največji obnovljeni prostor v nadstropju palacija, ki so ga namenili sprejemom in ogledom občasnih razstav ter kulturnim nastopom in sklepanju civilnih porok. Na voljo so celo prenočišča v štirih grajskih sobah. V okroglem salonu se odvijajo posveti in srečanja domačih ter tujih strokovnjakov.

Grajska okrogla klet:
V podzemlju skriva grad številne kleti. Eno klet so odprli tudi za obiskovalce. V njej vam postrežejo z vrhunskimi vini, ki so bila pridelana in negovana v goričkih vinogradih in kleteh.

Črna kuhinja in pokuševalnica: Po predhodnem naročilu vam v črni kuhinji in pokuševalnici postrežejo z domačimi jedmi goričkih turističnih kmetij in ostalih ponudnikov.
Informacijsko središče za obiskovalce: V informacijskem središču dobite poleg želenih informacij tudi izdelke goričkih rokodelcev in obrtnikov, na voljo pa je tudi literatura in informativno gradivo o Goričkem in širši regiji.
 
Grad na Goričkem
Grajsko poslopje, park in dvorišče Grad je največji baročni grad na Slovenskem, saj naj bi imel po legendi 365 sob. V resnici jih ima 311, 15 soban pa je urejenih za ogled. Z gradom je povezanih tudi nekaj drugih legend, najbolj znana pa je legenda o zmaju z zlato krono. Zmaj Kač, ki je bival v gradu, se je rad kopal v ribniku. Pred kopanjem je na breg vedno odložil svojo zlato krono, ki pa jo je sin grofovskega hlapca nekega dne ukradel in stekel z njo v grad. Zmaj mu je hitro sledil in se razletel na kose, ko je trčil v kovano mrežo ob vhodu v grad. 

Grajsko poslopje obdaja velik park, ki je bil zasnovan v angleškem slogu. Velika drevesa tulipanovcev, platan, gledičevk, rdečih bukev, gabrov in hrastov navdajajo z veličastnostjo in več stoletno dolgoživostjo. Na grajskem dvorišču vrejo energije iz globine Zemlje, ki jih večina ljudi čuti kot toploto ali mravljince.  

Po vsem tem vas je prav gotovo zamikalo, da tudi vi obiščete grad na Goričkem zavit v tančico grajske romantike, se razgledate po 15 grajskih sobanah in dveh fotografskih razstavah, ki sta na ogled v gradu, se sprehodite po grajskem dvorišču in obiščete eno od treh poučnih naravoslovnih sob.

Foto: Pomurec.com in Arhiv JZ KP Goričko

Več fotografij v spodnji galeriji...

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.