FOTO: Na predvečer spomina na žrtve holokavsta v murskosoboški knjižnici predstavili knjigo Slovenski pravični med narodi

V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so v četrtek, na predvečer mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta predstavili knjigo z naslovom "Slovenski pravični med narodi," ki sta jo uredila Irena Šumi in Oto Luthar.

Pred začetkom predstavitve knjige je Klaudija Sedar predstavila gosta Ota Lutharja in Borisa Hajdinjaka, ki sta predstavila knjigo. Oto Luthar se je takoj v uvodu zahvalil Eriki Fürst in povedal, »če ne bi bilo Erike Fürst velik del dela ne bi obstajal.«

Za Prekmurje so še posebej zanimive zgodbe družin Cigüt, Žilavec in Fartelj, saj natančno predstavijo razmere v Prekmurju po aprilu 1944. Zgodbo reševanja prekmurskega Juda Mirka Hiršla je na predstavitvi opisal Boris Hajdinjak, ki je med drugim povedal, "da je sicer večina slovenskih pravičnikov večino reševala Jude izven Slovenije."

Prvi del knjige predstavlja ljudi, ženske in moške, ki med vojno sicer niso živeli v Sloveniji, so pa bili za svoja pogumna in humana dejanja med drugo svetovno vojno že razpoznani kot pravične in pravični med narodi, kar je častni naslov in priznanje, ki ga podeljuje Jad Vašem, Svetovni center za raziskovanje, poučevanje, dokumentiranje in komemoriranje holokavsta v Jeruzalemu v Izraelu.

V drugem delu knjige pa so zgodbe o več posameznikih in dveh družinah, kandidatov, tudi že pokojnih, ki so prav tako reševali preganjane Jude, ki pa naslova pravičnih še nimajo, a so nekateri že kandidatke in kandidati zanj.

Tematsko uvodno besedilo sta napisala Irena Šumi in Oto Luthar, nato pa si sledijo prispevki o že razglašenih slovenskih pravičnih, ki jih je predstavila Miriam Steiner Aviezer. To so: Uroš Žun, Andrej Tumpej, Zora Pičulin, Ivan Breskvar, Ljubica in Ivan Župančič ter Olga Rajšek Neuman, Vera in Ludvik Valentinčič, Rudi Roterin, Martina Levec Markovič in Franjo Punčuh, o katerem piše Boris Hajdinjak. Nekateri med njimi so vodeni tudi na seznamih hrvaških oziroma srbskih in makedonskih pravičnih.

Objavljen je še seznam bodočih pravičnih, kjer Boris Hajdinjak opisuje vlogo Ludvika Cigüta in dejavnost prekmurskih družin Žilavec in Fartelj.

Knjiga je izšla tudi v angleškem jeziku, kar je dragocen prispevek k ozaveščanju o tej tematiki v okviru Mednarodne zveze za spomin in učenje o holokavstu (IHRA), katere članica je tudi Slovenija.

Več fotografij v spodnji galeriji...