LOKALNO
V Gornji Radgoni o novostih na področju zakonodaje o preprečevanju nasilja v družini
V minulih dneh je Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti na Centru za socialno delo v Gornji Radgoni izvedlo usposabljanje o novostih na področju zakonodaje o preprečevanju nasilja v družini. Usposabljanja so se udeležili strokovni delavci vseh štirih pomurskih centrov za socialno delo (Murska Sobota, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona).
Predstavnici iz ministrstva sta predstavili pomembne novosti na področju zakonodaje o preprečevanju nasilja v družini, v nadaljevanju pa je potekala tudi razprava o dosedanjih izkušnjah in izzivih dela ter o dobri praksi dela centrov za socialno delo na tem področju.
V mesecu novembru 2016 je bil namreč po osmih letih posodobljen in spremenjen Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Meseca Junija leta 2008 se je prvič v zgodovini Slovenije v kazenskem zakoniku nasilje v družini opredelilo kot samostojno kaznivo dejanje (191.čl. KZ), ki se preganja po uradni dolžnosti. Istega leta je bil sprejet še Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je prednostno usmerjen v preprečevanje nasilja v družini.
Foto: cosmopolitan.si
Zakon je bil konec lanskega leta (04. 11. 2016) posodobljen in spremenjen. Spremembe zakona korakajo s časom naprej in tako zakon prinaša posodobitve in spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini.
Zakon po novem k opredelitvi nasilja poleg drugih oblik dodaja tudi psihično nasilje storjeno z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, opredeljuje zalezovanje kot obliko nasilja, razširja opredelitev družinskih članov, ki se obravnavajo po navedenem zakonu poleg ostalih tudi na osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to ali živijo v skupnem gospodinjstvu, predvideva številne različne ukrepe v smeri zaščite otrok in odraslih žrtev nasilja…
Ugotavlja se, da v zadnjih letih, od sprejetja Zakona o preprečevanju nasilja v družini na centrih beležijo povečano število prijav nasilja. To ne pomeni, da je nasilja več, temveč da sistem bolje deluje in da se žrtve v večji meri kot v preteklosti upajo zateči po pomoč in prijaviti nasilje.
V Pomurju v letu 2016 izrečenih deset več ukrepov prepovedi približevanja kot 2015
Center za socialno delo Gornja Radgona izvaja tudi Interventno službo za celotno pomursko regijo, v okviru katere na podlagi obvestil policije, obravnava primere nasilja, ki se dogajajo izven delovnega časa, tudi ponoči, med vikendom in prazniki. Po podatkih Tine Vukan, regijske koordinatorice za preprečevanje nasilja v družini je v letu 2016 interventna služba opravila 58 tovrstnih intervencij.
V letu 2016 je bilo v Pomurju izrečenih 46 ukrepov prepovedi približevanja (v letu 2015: 36). En ukrep prepovedi približevanja je bil izrečen v Ljutomeru, 10 v Gornji Radgoni, 13 v Lendavi in 22 na območju Murske Sobote (od tega 4 na območju PP Gornji Petrovci).
Situacije in okoliščine nasilja v družini so pogosto zelo kompleksne, spremljajo jih še druge težave: npr. alkoholizem ali druge odvisnosti, težave v duševnem zdravju, materialna stiska, ki žrtve še močneje drži v odvisnem odnosu s povzročiteljem nasilja. Prepoznava se problematika nerazrešenih partnerskih odnosov po razpadu zveze. Najpogostejši obliki družinskega nasilja, s katerimi se srečujejo, sta psihično nasilje in fizično nasilje. Vsako fizično nasilje se začne s psihičnim nasiljem, kar je značilno za dinamiko nasilnega odnosa, kjer povzročitelj nasilja vrši nad žrtvijo najprej psihične pritiske z namenom vzpostavitve nesorazmerja moči.
Foto: vizita.si
Najtežje pa je, so ugotavljali udeleženci, spremeniti vzorce delovanja v družbi in vrednote. To ostaja velik izziv tudi v prihodnje: kako razbiti nasilne vzorce ter kako širiti kritično razmišljanje prek rušenja stereotipov o nasilju.
Velik pomen ima povezovanje med različnimi institucijami
»Pri tem je zelo pomembno, da uporabljamo holističen pristop (dobro sodelovanje različnih institucij) in dajemo večji poudarek tudi preventivi (vključno z integracijo ustreznih programov v vrtce in šole). Pomurski centri za socialno delo se na tem področju vedno bolj povezujemo tudi s šolami, vzgojno varstvenimi ustanovami, zdravstvom, sodstvom in policijo in na ta način prispevamo k razvoju dobre in učinkovitejše prakse na področju preprečevanja nasilja v družini. Potrebovali pa bi še dodatne programe v mreži pomoči,« pravi mag. Carmen Šeruga, direktorica CSD Gornja Radgona.
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.