V Gornji Radgoni o novostih na področju zakonodaje o preprečevanju nasilja v družini

V minulih dneh je Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti na Centru za socialno delo v Gornji Radgoni izvedlo usposabljanje o novostih na področju zakonodaje o preprečevanju nasilja v družini. Usposabljanja so se udeležili strokovni delavci vseh štirih pomurskih centrov za socialno delo (Murska Sobota, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgona).

Predstavnici iz ministrstva sta predstavili pomembne novosti na področju zakonodaje o preprečevanju nasilja v družini, v nadaljevanju pa je potekala tudi razprava o dosedanjih izkušnjah in izzivih dela ter o dobri praksi dela centrov za socialno delo na tem področju. 

V mesecu novembru 2016 je bil namreč po osmih letih  posodobljen in spremenjen Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Meseca Junija leta 2008 se  je prvič v zgodovini Slovenije v kazenskem zakoniku nasilje v družini opredelilo kot samostojno kaznivo dejanje (191.čl. KZ), ki se preganja po uradni dolžnosti. Istega leta je bil sprejet še Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki je prednostno usmerjen v preprečevanje nasilja v družini.

Foto: cosmopolitan.si

Zakon je bil konec lanskega leta (04. 11. 2016) posodobljen in spremenjen.  Spremembe zakona  korakajo  s časom naprej in tako zakon prinaša  posodobitve in spremembe na področju preprečevanja nasilja v družini.

Zakon po novem k opredelitvi nasilja poleg drugih oblik dodaja tudi psihično nasilje storjeno z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij, opredeljuje zalezovanje kot obliko nasilja, razširja opredelitev družinskih članov, ki se obravnavajo po navedenem zakonu poleg ostalih  tudi na osebe, ki so v partnerskem razmerju, ne glede na to ali živijo v skupnem gospodinjstvu, predvideva številne različne ukrepe v smeri zaščite otrok in odraslih žrtev nasilja… 

Ugotavlja se, da v zadnjih letih, od sprejetja Zakona o preprečevanju nasilja v družini  na centrih beležijo povečano število prijav nasilja. To ne pomeni, da je nasilja več, temveč da sistem bolje deluje in da se žrtve v večji meri kot v preteklosti upajo zateči po pomoč in prijaviti nasilje.

V Pomurju v letu 2016 izrečenih deset več ukrepov prepovedi približevanja kot 2015

Center za socialno delo Gornja Radgona izvaja tudi Interventno službo za celotno pomursko regijo, v okviru katere na podlagi obvestil policije, obravnava primere nasilja, ki se dogajajo izven delovnega  časa,  tudi ponoči, med vikendom in prazniki. Po podatkih Tine Vukan, regijske koordinatorice za preprečevanje nasilja v družini je v letu 2016 interventna služba opravila 58 tovrstnih intervencij.

V letu 2016 je bilo v Pomurju izrečenih 46 ukrepov prepovedi približevanja (v letu 2015: 36). En ukrep prepovedi približevanja je bil izrečen v Ljutomeru, 10 v Gornji Radgoni, 13 v Lendavi in 22 na območju Murske Sobote (od tega 4 na območju PP Gornji Petrovci).

Situacije in okoliščine nasilja v družini so pogosto zelo kompleksne, spremljajo jih še druge težave: npr. alkoholizem ali druge odvisnosti, težave v duševnem zdravju, materialna stiska, ki žrtve še močneje drži v odvisnem odnosu s povzročiteljem nasilja. Prepoznava se problematika nerazrešenih partnerskih odnosov po razpadu  zveze. Najpogostejši obliki družinskega nasilja, s katerimi se srečujejo, sta psihično nasilje in fizično nasilje. Vsako fizično nasilje se začne s psihičnim nasiljem, kar je značilno za dinamiko nasilnega odnosa, kjer povzročitelj nasilja vrši nad žrtvijo najprej psihične pritiske z namenom vzpostavitve nesorazmerja moči.

Foto: vizita.si

Najtežje pa je, so ugotavljali udeleženci, spremeniti vzorce delovanja v družbi in vrednote. To ostaja velik izziv tudi v prihodnje: kako razbiti nasilne vzorce ter kako širiti kritično razmišljanje prek rušenja stereotipov o nasilju.

Velik pomen ima povezovanje med različnimi institucijami

»Pri tem je zelo pomembno, da uporabljamo holističen pristop (dobro sodelovanje različnih institucij) in dajemo večji poudarek tudi preventivi (vključno z integracijo ustreznih programov v vrtce in šole). Pomurski centri za socialno delo se na tem področju vedno bolj povezujemo tudi s šolami, vzgojno varstvenimi ustanovami, zdravstvom, sodstvom in policijo in na ta način prispevamo k razvoju  dobre in učinkovitejše prakse na področju preprečevanja nasilja v družini. Potrebovali pa bi še dodatne programe v mreži pomoči,« pravi mag. Carmen Šeruga, direktorica CSD Gornja Radgona.