Klaudija Sedar v murskosoboški knjižnici predstavila knjižno publikacijo Porabje na starih slikah

Na letošnjem prvem domoznanskem porabskem večeru, ki je potekal sinoči v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je dr. Klaudija Sedar predstavila knjižno publikacijo Porabje na starih slikah, ki prikazuje motive starejših fotografij oziroma slik.

Kot je povedala urednica publikacije dr. Klaudija Sedar, so se za zbiranje tovrstnega gradiva podali v Slovensko Porabje, kjer so k sodelovanju spodbudili mlajše in starejše generacije v okviru dogodka Zbiramo spomine v Slovenskem Porabju.

Fotografije so razdeljene na posamezne tematske sklope. Motivi so v glavnem vezane na družinsko in družabno življenje, kot sta poroka, prvo obhajilo, itd., ter dogodke porabskih Slovencev ob različnih trenutkih in mejnikih njihovega življenja. Tematske sklope na kratko pojasnjuje vezno besedilo. Pod vsako fotografijo so zapisani osnovni podatki, kot je čas nastanka fotografije, kraj, dogodek in osebe na fotografiji.

Slovensko Porabje leži na skrajnem zahodnem delu Madžarske v Železni županiji na 94 kvadratnih kilometrih, na stičišču madžarske, avstrijske in slovenske meje. Geografsko, kulturno in narodnostno pa je Slovensko Porabje del prekmurskega Goričkega. To je pokrajina, v kateri so Slovenci med Muro in Rabo vse do leta 1920 živeli skupaj.  

Slovenska manjšina v Porabju živi danes med Monoštrom, ki je gospodarsko in kulturno središče Slovenskega Porabja in slovensko mejo v sedmih vaseh: Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves, Števanovci, Verica-Ritkarovci in Andovci. 

Družinsko življenje je eden izmed najpomembnejših elementov družbene strukture. V prvi polovici 20. stoletja je značilen pojav sezonstva in izseljenstva. Veliko ljudi med Muro in Rabo se je izseljevalo v Ameriko in druge oddaljene države na sezonsko delo. Ti izseljenci so se včasih vrnili, eni pa so ostali tam.

Pred prvo svetovno vojno so se poročali vedno ob sredah ali četrtkih ob 8. uri zjutraj. Poroka je bila prepovedana ob petkih, sobotah in nedeljah. Med leti 1940 in 1970 so se prirejale ob nedeljah v popoldanskem času, zatem pa ob sobotah.

Porabske družine sta močno zaznamovali obe svetovni vojni, kjer so se bojevali kot madžarski vojaki. Nabornikom (regerutom) pa so se prirejala posebna slavja.

Naslednje poglavje je družabno življenje, pa naj bodo to gasilska društva, pust in Borovo gostüvanje ter domača in kmečka opravila. V preteklosti so bili ljudje veliko bolj povezani. Medsebojno so si pomagali, hkrati pa so imeli ob tem priložnost za zabavo in druženje.

Knjižno publikacija predstavlja kulturno dediščino Slovencev v Porabju kot del zgodovinskega spomina, vpogled v minuli čas, spoznavanje krajine, ljudi in način njihovega preteklega življenja.

Več fotografij v spodnji galeriji ...