10 mitov o hrani, katerim najbrž verjamete

Vedeti, kako pravilno jesti je lahko težko. Še posebej, ker je kar precej napačnih predstav o hrani in prehrani. Slišimo veliko mitov in jih pogosto sprejmemo kot dejstva. Dobro pa bi bilo, da sami preverimo, če ti miti držijo ali ne. Še posebej če gre za našo prehrano.  

10. Pitje večjih količin mleka nam pomaga pri kosteh

Vsi vemo, da pitje mleka pomaga utrditi kosti, da lahko zrastemo močni in visoki. Navsezadnje je kalcij dober za nas in mleko je polno kalcija. Na žalost je resnica bolj zapletena od tega. 

Švedska univerza Uppsala je objavila rezultate večje raziskave, v kateri je sodelovalo kar 61.400 žensk in 45.300 moških. Raziskovalci so kar nekaj let spremljali prehranjevanje obeh skupin, potem pa so še 20 let spremljali zdravje žensk ter 11 let zdravje moških. Raziskave so pokazale, da je pitje mleka povezano z višjo stopnjo umrljivosti pri obeh spolih in večjo možnosti zlomov kosti pri ženskah. Ženske, ki so pile vsaj 3 kozarce mleka na dan, so imele dvakrat večjo umrljivost ob koncu študije in 50% večje možnosti zloma kolka. 

Take rezultate je možno razložiti s sladkorji v mleku, laktozo in galaktozo, ki dokazano pospešujeta postopek staranja. Zanimivo je dejstvo, da pitje večjih količin mleka poveča možnost zloma, medtem ko je bila verjetnost zlomov manjša pri drugih sodelujočih v raziskavi, ki so jedli veliko jogurtov in ostalih fermentiranih mlečnih izdelkov. Za fermentacijo je znano, da zniža laktozo pri mlečnih izdelkih. 

Tudi znanstveniki na Univerzi v Hardvardu so po pregledu 25 let podatkov prišli do zaključka, da ni dokazov, da uživanje mleka pomaga varovati ljudi pred osteoporozo. Opozarjajo tudi, da trenutno priporočljivih 2 do 3 kozarcev mleka, količina za katero ni dokazov, da pomaga pri zmanjšanju problemov pri kosteh, lahko povzroči določene zdravstvene probleme. Zato na Hardvardu priporočajo en kozarec mleka na dan ali pa vsaki drugi dan, kot zadostni vir kalcija.  

9.  Energijske pijače nam dajejo energijo 

Ne glede na njihovo ime so energijske pijače zelo slab način, da dobimo energijo. Večina energijskih pijač je mešanica sladkorja, kofeina in aminokisline po imenu taurin. Nekatere vsebujejo tudi Severno Ameriško rastlino guano, ki je samo drugi vir kofeina. Nekatere pa se ponašajo tudi s tem, da vsebujejo ingver in B-vitamine, ampak večino časa vsebujejo premalo teh, da bi imele kakšen učinek. Ker predvideni učinki taurina na koncentracijo še vedno ostajajo kontroverzni je težko oceniti vpliv tega v energijskih pijačah. Torej ostaneta samo še sladkor in kofein kot dve glavni sestavini.  

Sladkor nam da kratek val energije, vendar pa ne traja dolgo in ko mine smo ponavadi še bolj utrujeni. Velik vnos sladkorja pa je tudi povezan s pridobivanjem teže in drugimi zdravstvenimi težavami. Nedavna študija je pokazala, da ljudje ki popijejo 2 do 3 energijske pijače zaužijejo kar 4- do 6-krat več sladkorja kot je priporočljivo na dan.

Kofein je bolj učinkovit pri odpravljanju utrujenosti, kot sladkor, na žalost pa ga je za pravi učinek potrebno zaužiti veliko. Zaradi tega so energijske pijače polne kofeina, kar pa je lahko tudi težava. Kofein deluje tako da prepreči da našim možganom, da zaznajo zaspanost, učinek pa lahko traja tudi do 12 ur. Povezan je tudi s povečanjem krvnega pritiska in zvišanjem utripa.

8. Lesene deske za rezanje hrane so nevarne 

Obstaja splošno prepričanje, da je na leseni rezalni plošči nečisto rezati surovo meso. Ideja je, da je les porozen in absorbira bakterije, pri čemer ogroža ljudi s škodljivimi bakterijami, kot sta E. coli in salmonela, kadar se rezalna plošča pozneje uporablja za sekanje zelenjave ali drugih živil. V ZDA so zato namesto lesenih priporočali uporabo plastičnih desk. 

Znan znanstvenik za prehrano Dean O. Cliver je želel raziskati načine za varno razkuževanje lesenih rezalnih plošč. Toda, ko je ugotovil, da znanstvene podlage za navedeno priporočilo ni, se je Cliver odločil za drugačno preiskavo. Ugotovil je, da je bakterije, ki povzročajo bolezni, izredno težko preneseti z lesene rezalne plošče na hrano. Pravzaprav so absorpcijske lastnosti lesa dejansko pomagale, saj so bile bakterije potisnjene globoko v les, kar je povzročilo postopno "izginotje" s površine plošče. Bakterije so sprva ostale žive v lesu, vendar so bile predaleč od površine, da bi naredile škodo, preden je sčasoma umrle.

Za simulacijo realnih pogojev kuhanja je Cliver pokril lesene in plastične plošče z bakterijami in nato uporabil oster nož, da je opraskal površino, kar se lahko zgodi, ko se seklja hrana. Deske je nato temeljito očistil in jih preizkusil na bakterije in ugotovil, da je na opraskanih plastičnih ploščah bilo več bakterij, kot pa na lesenih. 

Glavna razlika med deskami iz lesa in plastike je, da je nove plastične deske lažje očistili kot les, vendar pa so lesene plošče, ki so bile uporabljene in imajo številne rezove nožev, delovale skoraj enako kot nov les, medtem ko površine plastičnih desk ni bilo mogoče ročno očistiti in razkužiti, mehansko jo je bilo mogoče očistiti le s pomivalnim strojem. 

7. Žvečilni gumi potrebuje sedem let da se prebavi 

Večina se nas spomni, da smo bili opozorjeni naj ne pogoltnemo žvečilnega gumija, ker bo ta ostal v našem prebavnem traktu še sedem let. To je ena izmed najbolj znanih in vztrajnih urbanih legend. In čeprav ni jasno od kod je zgodba izvirala, je jasno, da je popolnoma napačna. 

Žvečilni gumi je res delno odporen na prebavni proces. Sladkorji in olje v žvečilnem gumiju se razgradijo v želodcu, osnova za žvečilni gel pa je neprebavljiva in gre skozi prebavila zelo počasi. Ampak ne tako počasi, da bi trajalo sedem let. V resnici bo verjetno izginila čez približno en teden. Če bi resnično trajalo nekaj let, bi gastroenterologi nenehno iskali žvečilne gumije v prebavilih pacientov.  

Ob tem a velja omeniti tudi to, da zato ker je osnova neprebavljiva, ni nujno slaba za vas. Ljudje nenehno uživamo neprebavljive rastlinske snovi. Žvečilni gumi pa lahko postane problem, če ga pogoltnemo v velikih količinah v izredno kratkem času,. V takem primeru lahko povzroči zaprtje in je lahko celo potrebna operacija za odstranitev nastalega skupka.

6. Spiti je potrebno osem kozarcev vode na dan

Zamisel, da moramo vsak dan spiti osem kozarcev vode, je še ena urbana legenda za katero ni povsem jasno od kod prihaja. Najstarejši primer pojava tega mita naj bi bila izjava odbora za prehrano in prehrano Nacionalnega raziskovalnega sveta ZDA iz leta 1945, ki je predlagal, da ljudje dnevno zaužijejo najmanj 2,5 litra vode, kar je približno osem kozarcev. Vendar je bilo v isti izjavi navedeno tudi to, da bi večino teh 2,5 litrov vode prišlo iz hrane. Z drugimi besedami, v izjavi ni bilo rečeno, da je potrebno na dan spiti osem kozarcev vode. 

V resnici ni metode "ena velikosti za vse" za določanje količine vode, ki jo človek potrebuje. Točna količina, ki jo mora posameznik spiti, je odvisna od več dejavnikov, vključno z njegovo višino in težo, lokalno klimo ter količino telesne dejavnosti, ki jo opravlja. Inštitut za medicino predlaga, da povprečni odrasli moški spije približno 13 skodelic tekočine (ne nujno vode) vsak dan, medtem ko povprečna odrasla ženska naj spije okoli devet skodelic na dan. Pomembno je tudi, da ne spijemo preveč vode, saj lahko prekomerno pitje preplavi telo in povzroči simptome, ki segajo od omotičnosti, vrtoglavice in delirije, napadov in kome. V vsakem primeru si ni treba delati preveč skrbi. Piti je potrebno dovolj, da se odžejamo in bi moralo biti v redu. 

5. Vsa čokolada je slaba za nas 

Ni potrebe po krivdi, ljubitelji čokolade! Izkazalo se je, da čokolada navsezadnje ni samo škodljiva, ampak je lahko celo zdrava za nas. Po študiji, ki je bila nedavno objavljena v ameriškem časopisu Clinical Nutrition, je uživanje kakavovih izdelkov, kot je čokolada, povezana z opaznim zmanjšanjem krvnega tlaka. Druga študija je preučevala prehrambene navade 21.000 odraslih v Angliji, pri čemer je ugotovila, da so ljudje, ki so jedli dve čokoladni ploščici na dan, imeli 11 odstotkov manjšo verjetnost srčnega infarkta ali možganske kapi v primerjavi z ljudmi, ki sploh niso uživali čokolade. Čokoholiki so imeli tudi 25% manjšo verjetnost, da umrejo zaradi kardiovaskularnega stanja. 

Vendar pa so avtorji angleške študije opozorili, da je pokazal le korelacijo med prehranjevanjem čokolade in manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, namesto da dokončno dokazuje, da ena povzročil drugo. Na primer, ljudje z velikim tveganjem za bolezni srca se lahko namerno izognejo uživanju čokolade ali drugih sladkarij, medtem ko so tisti s čistim zdravstvenim stanjem svobodni da se nažirajo. Zato so se avtorji odločili za pregled obstoječih raziskav čokolade in zdravja. Rezultati so bili še bolj prepričljivi, kar kaže, da so redni jedci čokolade do 45 odstotkov manj verjetno umrli zaradi bolezni srca kot njihovi vrstniki. Zanimivo je, da je večina udeležencev v študiji imela raje mlečno čokolado, kot temno čokolado, za katero se tradicionalno zdi, da je bolj zdrava. 

Ampak ne obupajte nad temno čokolado, ker je morda edina sladkarija na svetu, ki vam lahko dejansko pomagajo izgubiti težo (mleko in bela čokolada, z dodatkom mleka in sladkorja, zagotovo ne bo). Študija na Univerzi v Københavnu je pokazala, da je majhen košček temne čokolade učinkovit način za omejitev potrebe po skoraj vseh drugih vrst hrane. Medtem so raziskovalci na Univerzi v LAquili v Italiji ugotovili, da ljudje, ki so po 15 dni zapored enkrat na dan jedli temno čokolado, so zmanjšali odpornost proti insulinu za skoraj 50 odstotkov, kar je pripomoglo k zmanjšanju tveganja za visok krvni sladkor in sladkorno bolezen. Maščobe v temni čokoladi pa naj bi tudi delno blokirale absorpcijo sladkorja v krvni obtok. Če iščete vsakodnevno sladkarijo, kocka črne čokolade morda ni slaba stvar. 

4. Vsi ogljikovi hidrati so slabi za nas 

Pogosto mišljenje je, da je za izgubo teže dovolj, da zmanjšamo vnos ogljikovih hidratov. Konec koncev, naša telesa uporabljajo ogljikove hidrate za proizvodnjo glukoze, ki je naš glavni vir energije. Presežek glukoze pa se pretvori v maščobo. Splošna ideja je, da ko pojemo manj ogljikovih hidratov, naše telo proizvede manj glukoze in mora za energijo porabiti maščobo. Realnost je bolj zapletena. 

Mnogi dietetiki po novem trdijo, da izločitev vseh ogljikovih hidratov iz prehrane, kot priporoča dieta Atkins in podobni režimi, ni najboljši način za zmanjšanje telesne teže. Namesto tega trdijo, da naj iz prehrane izločimo le ogljikove hidrate, ki so visoko na glikemičnem indeksu (ta meri kako dolgo traja da se ogljikov hidrat pretvoril v glukozo in vstopil v krvni obtok). Živila, ki so nizka na glikemičnem indeksu - vključno s sadjem, zelenjavo in celimi zrni - spodbujajo hitro presnovo, ki omogoča telesu, da hitro kuri kalorije. Medtem, ogljikovi hidrati, ki imajo visok indeks, vključno s predelanimi živili, koruznimi kosmiči in krompirjem, lahko rabijo dlje, da bi se izkurijo. Z drugimi besedami, ena kalorija zelenjave ni nujno enaka eni kaloriji belega kruha.

Diete z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov so verjetno boljše pri izgubi teže, vendar tudi pomagajo upočasniti presnovo, zaradi česar je težko obdržati nizko telesno težo. Dejanske študije niso odkrile skoraj nobenih koristi po prehrani z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov po 1-2 letih. V študiji iz leta 2014 je bilo ugotovljeno, da povprečna razlika po letu brez ogljikovih hidratov in veliko beljakovin lahko znaša le 0,5 kilograma. Prav tako nimajo vlaknin, ki pomagajo upočasniti absorpcijo hranil, znižujejo raven sladkorja v krvi in zmanjšajo tveganje za diabetes tipa 2.

Obstajajo tudi drugi zdravstveni problemi. Leta 2012 so raziskovalci bolnišnične bolnišnice Boston primerjali Atkinsovo podobno prehrano, kjer je le 10 odstotkov kalorij prišlo iz ogljikovih hidratov, z bolj uravnoteženo prehrano, kjer je vsaj 40 odstotkov kalorij izhajalo iz ogljikovih hidratov, ki so se uvrstili nizko na glikemični indeks. Dieta Atkinsovega stila je imela neposreden učinek v smislu izgube teže, vendar je povzročila tudi povečanje holesterola in povečano tveganje za bolezni srca, kapi in sladkorno bolezen. Medtem je mešana prehrana ponudila zmerno izgubo teže in dejansko zmanjšala tveganje za kronične bolezni.

Ironično je, da prehrana z nizko vsebnostjo ogljika nikakor ni bila ogromna izboljšava nad tradicionalnimi dietami. Študija, ki jo je objavil nacionalni center za biotehnološke informacije, je primerjal prehrano z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in dietami z nizko vsebnostjo maščob. Tisti, ki so imeli dieto z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, so imeli rahlo manjši holesterol, toda povečanje holesterola in trigliceridov lipoproteinov visoke gostote. Med obema dietama ni bilo bistvene razlike pri telesni teži ali dejavnikih tveganja presnove. 

 3. Hrana za določene spole 

Internet ljubi smešne »nesmiselne proizvode namenjene določenemu spolu«, vključno z ušesnimi čepi, pijačami, Biblijami in krofi. Sociologinja Lisa Wade, ki vodi družbo Pinterests Pointlessly Gendered Products, piše, da so takšni izdelki lahko škodljivi, ker pomagajo okrepiti vloge spolov. Ti izdelki so večinoma smešno nenavadni, vključno z moškim nosilcem za otroke, ki spominja na neprebojni jopič ter enakimi odvajalnimi tabletami, ki se prodajajo v roza in modrih steklenicah in stanejo enako, čeprav roza steklenica vsebuje manj tablet.

Veliko kritik gre na "nastajajoči trend usmerjanja hrane na določen spol". Kanadska pekarna Stonehill je spodbudila državni protest, ko je skušala uvesti kruh za moške in za ženske. V odgovor je pekarna protestirala, da je bil kruh prilagojen različnim prehranskim potrebam spolov, ženski kruh, vsebuje kalcij in železo, medtem ko je bil kruh za moške bogat s cinkom in magnezijem. To morda ni slaba zamisel (čeprav nutricionisti opozarjajo, da verjetno ne bi smeli poskušati pridobiti vse železo iz kruha). Največja napaka Stonehilla je bila verjetno embalaža, ki je primerjala "krepki" moški kruh z rožnatim "lahkim" ženskim izdelkom.

Na trgu dejansko izdelke spoloma prilagajajo že desetletja preden je Stonehill stopil na sceno. Psihologinja Marcia Pelchat je ugotovila, da so ženske genetsko nagnjene k bolj slastnim okusom, vendar ne marajo grenkobe. Zato se čokolade in drugi sladki izdelki pogosto tržijo ženskam, medtem ko so piva in drugi grenki izdelki ponavadi namenjeni moškim potrošnikom. Ženske prav tako občutijo večji pritisk na družbo, da naj bi jedle zdravo, kar bi pomenilo trženje zdrave hrane z izrazito žensko pristranskostjo. Torej ženske jemljejo več jogurta, ker je oglaševanje ciljno usmerjeno na njih. Ločevanje izdelkov po spolu torej zagotovo ni nov "nastajajoči trend". 

2. Naravno je vedno boljše 

Stranke ljubijo živila, označena kot "naravna", kar spodbuja trgovce s hrano, da nalepijo to znamko na vse, kar lahko. Toda dejansko ni jasno, kaj točno pomeni "naravna" hrana, natančne opredelitve tega pojma ni. Z vidika znanosti o živilih je težko opredeliti živilski proizvod, ki je "naraven", ker je bilo živilo verjetno obdelano in ni več izdelek zemlje. V Ameriki se izraz ponavadi uporablja, če živilo ne vsebuje dodane barve, umetnih okusov ali sintetičnih snovi. Omejuje in spremlja pa se uporaba besede "ekološko".

Kot si lahko predstavljate, morajo potrjeni ekološki pridelovalci z neurejenimi "naravnimi živili" tekmovati za stranke, ki ne poznajo razlike med obema. Ekološki proizvajalci pa se ne morejo pritoževati preveč, ker imajo tudi sami korist nekaterih napačnih prepričanj potrošnikov. Raziskave kažejo, da veliko ljudi kupuje ekološke proizvode, ker jih moti uporaba pesticidov. Toda velike ekološke kmetije lahko in uporabljajo različne pesticide, fungicide in druge kemikalije. Dokler so pesticidi nesintetični, USDA nima težav z njihovo uporabo v ekološkem kmetijstvu. Vendar ni nobenega razloga, da bi verjeli, da so nespecifični pesticidi nujno boljši od njihovih sintetičnih kolegov. Prav tako ni nobenega posebnega razloga, da bi verjeli, da so ekološka živila za vas boljša od neekoloških živil, velike ekološke kmetije pa imajo lahko resne posledice za okolje, tako kot njihovi neorganski partnerji.

1. Ocvrta hrana je slaba za nas 

Kot je bilo prej navedeno, čokolade in ogljikovi hidrati imajo pogosto nezaslužen slab ugled. Najslabši ugled od vseh pa ima ocvrta hrana. Res je, da je verjetno ne bi smeli uživati vsak dan, vendar pa obstajajo nekatere oblike ocvrte hrane, ki so lahko koristne.

Študija, objavljena v British Medical Journal, je izvedla študijo na 41.000 odraslih Špancih in več kot 11 let in spremljala, koliko ocvrte hrane pojedo vsak dan. V nadaljevanju študije je bilo ugotovljenih 606 dogodkov, povezanih s srcem, in 1.134 umrlih. Vendar pa so raziskovalci ugotovili, da število srčnih bolezni in stopnja smrtnosti nista v korelaciji z zaužitjem ocvrte hrane. Pravzaprav so raziskovalci ugotovili, da ni dokazane povezave med boleznijo srca in hrano, ki je ocvrta v sončničnem ali oljčnem olju. Vendar je pomembno upoštevati, da je študija vključevala mediteransko prehrano, ki se nekoliko razlikuje od hitre hrane, priljubljene v številnih kulturah. Osredotočila se je tudi na srčne bolezni in ni upoštevala vpliva ocvrte hrane na debelost ali druga zdravstvena vprašanja.

Upoštevati je treba, da vsa ocvrta hrana ne predstavlja resno tveganje za zdravje našega srca . Dejstvo je, da je doma ocvrta hrana lahko precej zdrava, dokler pazimo na to kaj cvremo in kako. Na spletu je veliko zdravih receptov za ocvrto hrano, številne strani pa tudi priporočajo kuhanje ob točno določeni temperaturi za olje, ki ga uporabljate.