FOTO: Dijaška organizacija Slovenije in člani študentskih klubov debatirali na temo šolstva

V petek, 21. septembra, je Dijaška organizacija Slovenije, Prleški študentski klub, Klub Prekmurskih študentov ter Ormoški študentski klub organiziralo dogodek DOS NA POTI: PRLEKIJA IN PREKMURJE. Spregovoril je tudi Aljaž Kovačič, 29 letni poslanec iz Ormoža, Nina STEGMÜLLER, podžupan občine Ormož Branko ŠUMENJAK ter predsedniki že omenjenih klubov.

Prizorišče dogodka je bil Kulturni dom v Ljutomeru, kjer se je zbralo okoli 100 dijakov. Debata oziroma okrogla miza je potekala na temo šolstva. Poslanec Aljaž Kovačič je dijakom svetoval, naj se držijo rdeče niti pri nadaljevanju šolanja. Podžupan občine Ormož, Branko Šumenjak je izpostavil dejstvo, da bi morale šole slediti smernicam v gospodarstvu in izobraževati profile, ki so potrebni na trgu. Glede na to, da se razmere na trgu zelo hitro spreminjajo, postanejo marsikateri izobraženi profili nezaposljivi. Če torej država in šolstvo vlaga denar v izobraževalne programe, ki jih več ne potrebujemo, postane to problem celotne družbe. Preostali sogovorniki za omizjem so poudarili predvsem vztrajnost kot ključ do končnega uspeha. 

Dijaki so postavljali zanimiva vprašanja. Eno od vprašanj za mladega poslanca Kovačiča je bilo "Ali imate kot mladi občutek, da vas v družbi ne jemljejo resno?" Po besedah Kovačiča se bi morali mladi temu upreti ter se dokazati s svojim znanjem, ne glede na to, koliko smo stari. Ne nazadnje imamo mladi veliko neformalnega znanja (veliko potujemo, govorimo tuje jezike,...), ki ga lahko s pridom izkoristimo je nadaljeval mlad, novoizvoljeni poslanec iz stranke Marjana Šarca. 

Kaj si vi mislite o našem šolstvu, kaj bi spremenili? Osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje je v Sloveniji na splošno dobro organizirano, problem je pri univerzitetnem izobraževanju. V Sloveniji imamo več zasebnih ter tri javne univerze (Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani, Univerza v Kopru), ki se vsaka po svoje borijo s financiranjem in zapolnitvijo mest v študijskih programih. Ena večjih sprememb na področju univerzitetnega izobraževanja je bila zagotovo bolonjska reforma, ki ima tako pozitivne kot negativne posledice. Še vedno pa niso poenoteni šolski programi znotraj treh javnih univerz v Sloveniji, zato so prehodi med univerzami zelo težki. Na lastni koži to najbolj občutijo študentje sami, zato je še kako zelo pomembno, da bodoči dijaki pridobijo pred začetkom študija čim več informacij o svojem študiju oziroma informacije o svoji bodoči fakulteti. 

Med problemi je bilo izpostavljeno tudi premalo praktičnega znanja oziroma prakse znotraj posameznih študijskih programov. Zaključimo lahko s tem, da ne glede kaj bomo naredili v šolstvu, bomo še vedno imeli dobre in slabe dijake, dobre in slabe zdravnike, dobre in slabe učitelje in tako najprej.