Panvita: Morda je šlo za organizirano preusmerjanje pozornosti od zares velikih uvoznikov

Skupina Panvita je največje slovensko integrirano prehransko podjetje, ki skrbi za kakovostno pridelavo hrane in ponuja zdravo meso, mesne izdelke, zelenjavo in žitarice. Na skoraj štiri tisoč hektarjih pridelamo in odkupimo 15 tisoč ton pšenice in 25 tisoč ton koruze, ki jo uporabimo za krmo naših živali ali jo prodamo slovenskim pekom. Na naših farmah vzredimo 66 tisoč prašičev, kar predstavlja približno četrtino vse slovenske vzreje, ter tri in pol milijona piščancev, kar predstavlja dobrih deset odstotkov slovenske vzreje. V mesno-predelovalnem delu podjetja predelamo 17 tisoč ton mesa, skoraj tri četrtine tega je slovenskega. Skupina Panvita ima 680 zaposlenih in več kot 2500 rednih kooperantov na področju poljedelstva, prašičereje in piščančereje. To so številke, ki dokazujejo, da je Panvita pomemben člen slovenske prehranske verige in to vlogo želimo v prihodnosti tudi krepiti. Svoje delo in vlogo v slovenski prehranski verigi jemljemo zelo resno in svoje delo opravljamo skrajno skrbno. Uvoz mesa v Slovenijo je dejstvo, s katerim moramo živeti vsi prebivalci, saj je stopnja samooskrbe nizka. Najslabše je pri svinjini, kjer je stopnja samooskrbe le približno 37 odstotkov, uvoza pa dobrih 45 tisoč ton. Na papirju pa je položaj boljši na področju perutninskega in govejega mesa. A kljub temu, da je Slovenija samozadostna na teh dveh področjih, se v Slovenijo uvozi približno 20 tisoč od porabljenih 95 tisoč ton perutninskega mesa. Tudi na področju govedine statistika kaže, da v Sloveniji vzredimo dovolj goveda za lastno porabo, a ne prezrimo, da veliko kakovostne govedine slovenski rejci in klavnice izvozijo predvsem v Italijo in Avstrijo, zato slovenski predelovalci, distributerji in trgovci uvozijo več kot 6 tisoč ton govedine iz tujine. Skupaj Slovenija po strokovnih virih uvozi več kot 104.000 ton mesa in mesnih izdelkov. Panvita je pri tem zanemarljivo majhen igralec, saj je naš delež pri uvozu le štiri odstotke, pri distribuciji pa še manjši. Meso v Slovenijo uvažajo praktično vsa velika mesno predelovalna podjetja in zadruge, trgovci ter distributerji. Zanimivo pa je, da smo bili pri zadnji ”aferi” izpostavljeni prav mi, čeprav s spornim mesom nismo imeli prav nič, kot uvozniki pa smo v primerjavi z drugimi pravi palček. To vzbuja sume, da je pri izpostavljanju Panvite morda šlo za organizirano preusmerjanje pozornosti od zares velikih slovenskih uvoznikov (tudi poljskega) mesa. Prav tako na tem mestu javno pozivamo k temu, da se vzpostavi sistem sledljivosti porekla mesa in prehranskih izdelkov v vseh prodajnih kanalih. S shemami kakovosti so sicer bili v zadnjih letih narejeni veliki koraki v tej smeri, ampak zgolj v maloprodaji. Istočasno je poreklo hrane v javnih zavodih in restavracijah praktično nevidno. Odgovorne pozivava, naj predpišejo obvezno objavo porekla mesa tudi v javnih zavodih in v restavracijah.
V Skupini Panvita veliko energije usmerjamo v kakovost naših nabavnih in proizvodnih procesov, kar potrjujejo številni mednarodni certifikati. Pazljivo izbiramo naše dobavitelje, ki nam zagotavljajo ustrezne preglede, potrdila in sledljivost. Nenazadnje je to potrdil tudi zadnji inšpekcijski nadzor poljske govedine, za katero smo lahko državnim organom ponudili na vpogled celotno dokumentacijo od ušesnih številk posameznih živali, izjavo dobavitelja, da nam ni dobavljal iz problematične poljske klavnice in ustrezne mikrobiološke ter kemijske teste. V pregledu poljske govedine je bilo vzorčeno v devet živilsko predelovalnih obratih, v prvem krogu tudi v Panviti MIR. V javnost so takoj po vzorčenju prišli podatki le o Panviti, tovrstni podatki o drugih podjetij pa ne, kar je sprožilo povsem neupravičene špekulacije o poreklu mesa. Testi so pokazali, da je kakovost naših surovin popolnoma neoporečna, obseg vzorčenja pa nakazuje na to, da so tovrstno govedino našli v večini večjih mesno-predelovalnih obratih v tej panogi. Po tem, ko se je naše ime začelo pojavljati v javnosti, smo državne organe pozvali k javni objavi imen vseh vzorčenih obratov, a se to ni zgodilo. Po analizi navedb t.i. anonimnega vira o uporabi mesa slabe kakovosti lahko v celoti zanikamo resničnost navedb in posumimo v namerno ter škodoželjno širjenje lažnih vesti o našem podjetju, kar bomo posebej preiskali in proti odgovornim ostro ukrepali z vsemi pravnimi sredstvi.
Zamrznjeni goveji obrezki na zalogi, o katerih je bilo govora, so bili predvsem posledica spremembe nabavne strategije avgusta 2018, ko smo se odločili, da se bomo postopoma lotili tudi odkupa in zakola goveda. Od takrat do konca leta smo tako odkupili in organizirali lasten zakol 36-ih ton, česar v letu 2017 nismo izvajali. Te aktivnosti bomo v letu 2019 še intenzivirali, saj so se izkazale za uspešne. S tem bomo v prihodnosti manj odvisni od drugih virov, tako doma kot v tujini, kupcem pa bomo lahko ponudili še več slovenskega mesa. Prav tako nismo spreminjali prakse minimalne uporabe zamrznjenih surovin, ki se sicer ne uporabljajo v svežih izdelkih.
V Panviti skrbimo za kakovost naših surovin in izdelkov, kar dokazuje to, da smo imeli po dostopnih uradnih podatkih od aprila 2014 do danes le dva odpoklica našega izdelka s trga. Zelo se zavedamo pomena skrbi za potrošnika in naše vloge v slovenski samooskrbi. Vabimo vas, da nas obiščete in se o tem prepričate tudi osebno.
Teden, ki je za nami, je zaradi številnih lažnih obtožb in informacij pretresel vse zaposlene v Panviti, a to nas ne bo potrlo. Obratno, še bolj se bomo utrdili kot ponudnik najkakovostnejših
slovenskih izdelkov in najboljši partner našim kupcem. Še naprej pa bomo ohranili transparentnost, strokovnost in etičnost našega delovanja. Naši izdelki so kakovostni in okusni.