Šarec gostil prvi sestanek Častnega odbora za obeleževanje stoletnice združitve z matico

Predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec je danes v »vratih Pomurja« – EXPANU, sklical prvi sestanek Častnega odbora za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Premier je danes v Regijskem promocijskem centru EXPANO v Murski Soboti na prvem sestanku gostil člane Častnega odbora za obeleževanje 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na sestanku so zbrani člani obravnavali aktivnosti in dogodke, ki potekajo v jubilejnem letu, ter opredelili operativni načrt za nadaljevanje izvajanja programa.

Uvodoma je premier dejal, da je s ponosom in z veseljem sprejel zaupano nalogo. »Verjamem, da je ta 100. obletnica tako izjemnega pomena, da je prav, da združimo vse sile, ki jih imamo na voljo, da obletnico obeležimo tako, kot se za naš narod spodobi.«

»Vsak bo dodal svoj kamenček v ta mozaik, vrhunec pa bo proslava v avgustu«, je še nadaljeval. Izjemnega pomena je, po besedah premierja, da praznik mine v duhu sodelovanja. »Živimo v sožitju in nikogar ne izključujemo, nikomur ne vsiljujemo svojega, želimo pa seveda ohranjati, kar je naše, slovensko. Proslavo vidi kot dokaz enotnosti slovenskega naroda in enotnosti vseh, ki živijo na tem območju."

Pred sto leti je bilo na mirovni konferenci v Parizu odločeno o usodi Prekmurja. S sklepi pariške mirovne konference je bilo Prekmurje priključeno Sloveniji, prekmurski Slovenci pa združeni z matičnim narodom. Obeležitev obletnice je za Prekmurce in tudi za vse državljane ter državljanke Republike Slovenije posebnega pomena. Prav zaradi pomembnosti jubileja je Vlada Republike Slovenije na svoji seji 25. 4. 2019 imenovala častni odbor, ki bo bdel nad dogodki v počastitev obletnici.

Dogodki in aktivnosti se bodo odvijali čez vse leto, njihov namen pa je v zavesti Slovencev utrditi zavedanje o pomembnosti odločitve, sprejete na mirovni konferenci, ob hkratni afirmaciji Prekmurja kot območja, na katerem živijo v medsebojnem razumevanju in spoštovanju pripadniki večinskega naroda, pripadniki Madžarov, Hrvatov, Romov, nekoč pa tudi Judov in Nemcev, ki vsi v sožitju razvijajo svoje kulturne tradicije ter izpovedujejo različne kulturne in verske identitete.

Osnovni cilj načrtovanih aktivnosti je, da bo obeležitev priključitve predstavljena tako domači kot tudi širši slovenski in mednarodni javnosti, da se na primeren način izpostavijo tisti, ki so najbolj zaslužni, da se je priključitev k matični domovini sploh zgodila. Obletnica je tudi priložnost za krepitev vedenja o lokalnem in širšem slovenskem okolju, za krepitev prekmurske samozavesti ter za ovrednotenje gospodarskih razvojnih dimenzij, hkrati pa je tudi spodbuda za povezovanje in koriščenje razvojnih potencialov Prekmurja.