https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.ris-dr.si/
http://ris-dr.si/go/563/1063/CENTER_ZA_DRUZINE_MURSKA_SOBOTA

LOKALNO

7 idej za zanimiva počitniška potepanja - čezmejna Cesta gradov dobila nov zemljevid

23.06.2020 ob 6:00  

Čezmejna Cesta gradov, ki povezuje avstrijske, slovenske in zdaj tudi hrvaške gradove, je dobila nov zemljevid, ki ponuja številne ideje za odkrivanje bogate naravne in kulturne dediščine čezmejnega območja. Zemljevid ponuja predloge sedmih poti za spoznavanje slovenskih, avstrijskih in hrvaških gradov.

 

Na čezmejnem območju Avstrije in Slovenije se bočijo mogočni gradovi in utrdbe, ki so skozi stoletja na vihravem mostišču med srednjo in jugovzhodno Evropo nudili zavetje tukajšnjemu prebivalstvu. Zajeto območje po številčnosti tovrstnih zgradb prednjači v vseevropskem merilu. Avstrijski gradovi so se pred dobrimi 40-imi leti povezali v Cesto gradov ali »die Schlösserstaße«, z namenom družnega negovanja bogate in razgibane zgodovine ter skupnega nastopa na turističnem tržišču. V sklopu projekta Castle Road, ki ga RIS Dvorec Rakičan izvaja v okviru čezmejnega programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija, si je Cesta gradov utrla pot tudi na slovensko stran. Letos pa so se avstrijskim in slovenskim gradovom pridružili še hrvaški gradovi.

Čezmejna Cesta gradov se razteza na 1001 km in povezuje 41 gradov. Na zemljevidu je označenih 7 poti, ki obiskovalcem olajšajo načrtovanje krajšega izleta ali daljšega potovanja. Predstavljeni gradovi se ponašajo z zelo raznoliko in bogato ponudbo za vse generacije in okuse, ki sega vse od muzejskih in umetniških razstav, prostranih zelenih parkov, ki nudijo prostor za športne aktivnosti in sprostitev, različnih prireditev na prostem, ustvarjalnih delavnic za otroke, jahanja grajskih konjev, vožnje s kočijo, kulinarike in mnogo več. Nekateri izmed gradov nudijo tudi možnost nočitve v eni od grajskih soban.

Na zemljevidu sta predstavljeni tudi dve turi, ki povezujeta pomurske in štajerske gradove. 

Pomurski gradovi: Grad – Murska Sobota – Rakičan – Lendava – Negova

Grad Grad

Grad Grad je najobsežnejši grajski kompleks na Slovenskem in je spomenik državnega pomena. V 800 let stari graščini na vulkanski skali je v objemu mogočnih zidov na ogled sedem rokodelskih delavnic, tri zgodovinske, tri naravoslovne in ena umetniška razstava, grajska kapela in klet ter središče za obiskovalce s spominki in izdelki iz Krajinskega parka Goričko. Na voljo so štiri spalnice z desetimi posteljami, poročna dvorana in grajsko dvorišče ter grajski park z igralnimi polji za najmlajše.

Grad Murska Sobota

V gradu Murska Sobota domuje Pomurski muzej Murska Sobota, ki ponuja na ogled stalno razstavo o življenju ljudi ob Muri od naselitve do danes, raznolike občasne razstave in izbor iz muzejskih zbirk. Muzejsko ponudbo dopolnjujejo delavnice in druge vsebine za otroke, odrasle in družine ter muzejska trgovina z izbranimi rokodelskimi izdelki, muzejskimi in drugimi publikacijami. Grad obdaja mogočni angleški park, ki so ga dali zasaditi Szapáryji in ki je danes priljubljena točka za oddih in sprostitev. Grad Murska Sobota je skupaj s parkom pomembno središče kulturnega in družabnega dogajanja v mestu.

Dvorec Rakičan

V dvorcu Rakičan danes domuje in deluje javni zavod Raziskovalno-izobraževalno središče Dvorec Rakičan (RIS Dvorec Rakičan), ki igra pomembno vlogo pri razvoju turizma, izobraževanja, raziskovanja in kulture v regiji. Obiskovalci se ob obisku dvorca Rakičan lahko sprehodijo po grajskem parku, posedijo na zeleni terasi kavarne, občudujejo grajske konje, se s kočijo zapeljejo do ene od bližnjih turističnih točk in prespijo v eni od grajskih sob. Dvorec Rakičan večkrat letno gosti mednarodne znanstvene konference, različne seminarje in poslovna srečanja, obenem je tudi priljubljena lokacija za poroke in druga praznovanja.

Lendavski grad

Od leta 1973 deluje v grajskem poslopju Lendavskega gradu Galerija-Muzej Lendava, ki izvaja galerijsko, muzejsko in turistično dejavnost. V Lendavskem gradu so obiskovalcem na ogled naslednje stalne razstave: spominska soba Štefana Galiča, spominska soba Györgya Zale, lapidarij in sakralna dediščina Lendave, kultura hetiškega ljudskega tekstila (etnološka razstava), stoletja Lendave (zgodovinska razstava), zbirka male plastike v bronu (likovna razstava), legenda in resnica o Hadikovi mumiji, razstava orožja. V sklopu cikla Velikani svetovne likovne umetnosti so na lendavskem gradu v preteklih letih uspeli gostiti klasike, velika imena likovne umetnosti kot so Rembrandt, Picasso, Dalí, Miró, Chagall, Vasarely, Kokoschka, Christo & Jeanne Claude, Hundertwasser, Hasegawa, Giorgio de Chirico idr.

Grad Negova

V gradu Negova, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena, so poleg stalnih razstav, Negova skozi čas, vinogradništvo in viničarstvo, Spominska soba akademika dr. Antona Trstenjaka, na ogled različne slikarske in kiparske razstave ter mednarodne fotografske razstave uveljavljenih umetnikov fotografije. Obiskovalcem sta na voljo voden ali samostojen ogled gradu, med katerim se lahko sprehodijo po grajskem kompleksu in zeliščnem vrtu ter začutijo pridih preteklosti. Prostore grajskega kompleksa je možno najeti tudi za poslovna in srečanja ter praznovanja.

Štajerski gradovi: Slovenska Bistrica – Ptuj – Velika Nedelja - Ormož

Ptujski grad

Nad starim mestnim jedrom Ptuja se bohoti eden najimenitnejših gradov v Sloveniji. V njem so na ogled muzejske zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. V  najbogatejši zbirki glasbil na Slovenskem je na ogled svetovna redkost, rimska dvojna piščal tibia. Obiskovalce vedno znova očara zbirka fevdalne stanovanjske kulture, ambientalno urejene grajske sobane s historičnim pohištvom in umetninami. V gradu je predstavljena še grajska orožarna z več kot 500 kosi orožja in zaščitne opreme. V grajski konjušnici je zbirka tradicionalnih pustnih mask, med katerimi je najbolj priljubljen korant ali kurent. V grajski kleti obiskovalci lahko posedijo v notranjosti drugega največjega soda v Sloveniji. Slavnostna dvorana pa nudi izjemen ambient za poroke.

Grad Ormož

Grad Ormož sodi med najpomembnejše kulturnozgodovinske spomenike z dolgo in bogato zgodovino. Zgrajen je bil na nemirni ogrsko-habsburški meji. Prvi podatek o njem je iz leta 1278, ko se je po svojem graditelju Frideriku Ptujskem poimenoval Friedau. Iz najstarejše gradbene dobe se je do danes ohranil mogočni grajski stolp, obrambni objekt s tri metre debelimi zidovi. Na gradu se je menjalo kar nekaj lastnikov. V posesti Ptujskih gospodov je ostal do leta 1438, zatem so na gradu gospodarili še Szekelyji, Petheji, ki so grad baročno obnovili, sledila je še rodbina Pauer, ki ga je dala klasicistično obnoviti, zadnji lastniki gradu pa so bili grofje Wurmbrand, katerih grb je nad glavnim grajskim vhodom.

Grad Velika Nedelja

Grad Velika Nedelja je stara križniška komenda, ki se prvič omenja v drugi polovici 13. stoletja. Njegova zgodovina in zgodovina kraja je v tesni povezavi z nemškim viteškim redom. V grajski kapeli so bile tudi znamenite gotske plastike sv. Katarine, sv. Barbare in Sočutne iz prve četrtine 15. stoletja, ki sodijo med ene najlepših gotskih umetnin v Sloveniji. Neposredno jih je mogoče povezati z delovanjem kiparske delavnice, ki se je izoblikovala na gradbišču romarske cerkve na Ptujski gori. V gradu je danes na ogled tudi etnološka zbirka, ki prikazuje predmete materialne kulture in priča o življenju in kulturi ljudi tega območja.

Grad Slovenska Bistrica

Bistriški grad se v pisnih virih prvič omeni leta 1313. Skozi stoletja je preživel številna obleganja in več upravljavcev, med njimi so bili tudi grofje Celjski. Grofje Vetter von der Lilie so v 16. in 17. stoletju grad temeljito obnovili in dogradili, grofje Wildenstein pa so ob koncu 17. stoletja ob gradu po francoskih vzorih uredili privlačen park. Leta 1717 je grad kupil Ignac Marija grof Attems. Družina Attems ga je v več kot 200 letih precej posodobila. Grad je danes obnovljen in zavarovan kot kulturni spomenik državnega pomena. V njem domuje Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ki se ukvarja z muzejsko in razstavno – galerijsko dejavnostjo, skrbi za obnovo in ohranjanje naravnih in kulturnih spomenikov, organizira kulturne in druge javne prireditve, izvaja pedagoško in založniško dejavnost.

Digitalna verzija zemljevida je na voljo na povezavi www.schloesserstrasse.com. Tiskana verzija zemljevida je na voljo pri vseh sodelujočih gradovih in v večini Turistično-informacijskih centrov v Pomurju.

Čezmejna Cesta gradov nastaja v okviru projekta Castle Road , ki povezuje 4 projektne partnerje in 37 slovenskih in avstrijskih gradov, dvorcev in obrambnih utrdb. Projekt je sofinanciran s strani Evropske unije in Evropskega sklada za regionalni razvoj, v sklopu Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.