https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

LOKALNO

Reka Mura bo doživela najobsežnejšo revitalizacijo doslej

04.08.2020 ob 6:00  

Reka Mura je bila v preteklosti deležna številnih sprememb, ki so močno posegle v njeno prvobitnost. Kljub temu se je v njej in ob njej ohranil edinstven ekosistem ter izjemna naravna in kulturna dediščina.


Pred dvema letoma je območje Mure postalo tudi UNESCO biosferno območje, pred dnevi pa je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko podprla projekt Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri ali krajše Natura Mura, katerega pripravo in vodenje koordinira Zavod RS za varstvo narave. S tem se začenja izvedba največjega revitalizacijskega projekta na in ob reki Muri do sedaj.

Projekt Natura Mura so pripravili partnerji Zavod RS za varstvo narave (vodilni partner), Direkcija RS za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.

Pri oblikovanju projekta so aktivno sodelovale tudi lokalne skupnosti iz pomurske regije. Projekt je financiran iz programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije iz sredstev namenjenih doseganju ciljev Nature 2000.

Obnavljali bodo rečne, gozdne in kmetijske površine (Foto: Mitja Ostrc).

Obnavljajli bodo rečne, gozdne in travniške habitate

Vrednost projekta je 4,6 milijona EUR, izvedba bo trajala do decembra 2023. Osrednji cilj projekta je obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih območij Natura 2000 ob reki Muri. Zato so predvideni ukrepi kot je revitalizacija struge Mure, obnova rečnih rokavov in mrtvic, poplavnih gozdov ter mokrotnih travnikov.

Revitalizacija narave je zasnovana tako, da bo poleg naravovarstvenih ciljev zasledovala tudi širše cilje trajnostnega gospodarjenja z reko in njeno poplavno ravnico. Eden od ciljev je tudi približati naravo domačinom. Z interpretacijskimi centri in poligoni ter posodobljenimi učnimi potmi bomo v projektu oplemenitili turistično ponudbo za domačine in turiste.

V preteklosti revitalizirana mrtvica Petišovsko jezero (arhiv ZRSVN).

Območje Mure kot zanimiva trajnostna turistična destinacija

Interpretacijske točke, ki se bodo raztezale od Šentilja do Benice, bodo na sodoben način prezentirale zgodbo o pestri pomurski naravi in pomenu njenega varovanja, saj je območje vse bolj prepoznano (tudi v času »korone«) kot zanimiva trajnostna turistična destinacija. Izvedba projekta pa predstavlja tudi pomemben korak k doseganju ciljev trajnostnega razvoja UNESCO Biosfernega območja Mura.  

Habitati in vrste v slabem ohranitvenem stanju

Na območju Natura 2000 Mura so habitati in večina kvalifikacijskih vrst trenutno v slabem ohranitvenem stanju, ki bi se brez ustreznega ukrepanja še slabšali, zato projekt naslavlja ključne grožnje doseganju varstvenih ciljev:

  • spremenjene hidro-morfološke razmere (poglabljanje rečne struge,  izsuševanje stranskih rokavov, mrtvic, poplavnih gozdov in mokrotnih travišč, kar ima negativne posledice na ekosistemske storitve, kot so zagotavljanje pitne vode, lesa, hrane),
  • intenzifikacija in opuščanje kmetovanja (mokrotni ekstenzivni travniki so se zaradi upada podtalnice osušili, travniške površine spreminjajo v njive, del ekstenzivnih travnikov se spreminja v visokoprodukcijska intenzivna travišča ali se zaraščajo),
  • slabo stanje poplavnih in močvirnih gozdov na poplavnem območju reke Mure (zaradi upada podtalnice in zaustavljenih procesov naravne rečne dinamike se sušijo rastišča, stanje slabšajo tudi tujerodno invazivne rastlinske vrste).

Projekt naslavlja tri ciljne kvalifikacijske Natura 2000 habitatne tipe (Nižinski ekstenzivno gojeni travniki HT 6510, Obrečna vrbovje, jelševja in jesenovja HT91E0*, Obrečno hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi HT 91F0) in 12 ciljnih kvalifikacijskih Natura 2000 živalskih vrst (kačji potočnik, dristavični spreletavec, panonski pupek, veliki pupek, hribski urh, ovratniški plavač, škrlatni kukuj, nižinski urh, bober, vidra, močvirski krešič, srednji detel).

V projekt vključenih 13 pomurskih občin

V sam projekt je vključenih 13 pomurski občin, projekt pa vpliva na nova delovna mesta v regiji in izboljšuje kakovost življenjskega okolja lokalnih prebivalcev. Ocenjujejo tudi, da se bo povečala tudi turistična privlačnost pomurske pokrajine.

Vodomec, prebivalec obvodnih habitatov, ki se bodo obnavljali (Foto: Tine Mihelič).

Posodobili bodo učne poti

Projektne aktivnosti bodo namenjene interpretaciji in s tem informiranju širše javnosti o pomenu naravnih rečnih procesov, ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravne dediščine s pomočjo z interpretacijskih poligonov (Benica, Razkrižje, Otok ljubezni v Ižakovcih, Krog, Črnci) in učnih poti (Mota,  Bobri, Radenci, Lisjakova struga, in informacijskimi centri Sladki vrh, Veržej in Velika Polana).

*Foto: arhiv Pomurec in Zavod RS za varstvo narave

 

 

 

    Fotogalerija

    Komentarji

    1. gost
      04.08.2020 ob 7:30 SOS gost

      Te struge so pogoj za RAZVOJ ubijalskih. komarjev. Imate kaki recept proti njim. Si upa kdo preživeti eno uro v ŠUMI. apadi komarjev so taki da se ti bo ZMEŠALO. Jas sem komaj prenesel 10 minut. Oproste ali to je resnica. Turiste !!??😇

      16 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        04.08.2020 ob 8:13 SOS IMAŠ PRAV gost

        Vse te pametnjakoviče in zraven obvezno okoljevarstvenike bi bilo obvezno potrebno za eno noč zapreti v šumo ob Muri in je po tistem vprašati, lepo je modrovati iz klimatizirane pisarne in zapravljati državni denar.

        16 5 Prijavi neprimerno vsebino
    2. gost
      04.08.2020 ob 8:08 3,4 mil. EUR V BLATO gost

      Kaj bodo imeli od teh 3,4 mil. EUR tukaj živeči ljudje Prekmurci POPOLNOMA NIČ NITI 1. DELOVNEGA MESTA., 3,4 mil. EUR bodo vrgli dobesedno v BLATO. Prekleta pamet butalska.

      16 3 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        04.08.2020 ob 8:42 gost

        JANŠEVA VLADA. SAMI STROKOVNJAKI NA KUPU. RAZMETAVAJO DENAR KJER GA DOBI NEKAJ POSAMEZNIKOV, OBIČAJNI LJUDJE OD TEGA NIMAMMO NOBENE KORISTI. TA VLADA BO SLOVENIJO ZADOLŽILA ZA PET GENERACIJ. KO JE LAHKO TEOLOG MINISTER ZA INFRASTRUKTURO, ....................

        9 7 Prijavi neprimerno vsebino
      • gost
        04.08.2020 ob 11:37 gost

        Ta projekt je potrdila že Cerarjeva vlada in Šarčev. Ne zdaj spet da je vse kriv Janša. Tu gre samo za končno potrditev. Dve leti je še čas, da se izkoristijo evropska sredstva. 7 let so birokrati zadevo "mleli" in zdaj ni več časa za pripravo novih projektov. Je pa boljše da se iz tega potegnejo koristi in dodane vrednosti, kot pa da se sredstva vrnejo v Bruselj in jih bodo prerazporedili, pa ne v Slovenijo.

        8 4 Prijavi neprimerno vsebino
    3. gost
      04.08.2020 ob 9:04 Müra naj de raj gost

      Pustite Muro na miri, pa se bo sama revitalizirala, brez 4,6 milijonov EUR. Zgradite nasipe, znotraj nasipov pa naj bo raj, i za komarce, i za ribe.

      15 4 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino
    4. gost
      04.08.2020 ob 14:58 gost

      Veliko tega denarja bo izginilo neznano kam oziroma v določene žepe.

      5 0 replyOdgovori Prijavi neprimerno vsebino

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.