Reka Mura bo doživela najobsežnejšo revitalizacijo doslej

Reka Mura je bila v preteklosti deležna številnih sprememb, ki so močno posegle v njeno prvobitnost. Kljub temu se je v njej in ob njej ohranil edinstven ekosistem ter izjemna naravna in kulturna dediščina.

Pred dvema letoma je območje Mure postalo tudi UNESCO biosferno območje, pred dnevi pa je Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko podprla projekt Obnovitev mokrotnih habitatov ob Muri ali krajše Natura Mura, katerega pripravo in vodenje koordinira Zavod RS za varstvo narave. S tem se začenja izvedba največjega revitalizacijskega projekta na in ob reki Muri do sedaj.

Projekt Natura Mura so pripravili partnerji Zavod RS za varstvo narave (vodilni partner), Direkcija RS za vode, Zavod za gozdove Slovenije, Slovenski državni gozdovi, Občina Velika Polana in Razvojni center Murska Sobota v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor.

Pri oblikovanju projekta so aktivno sodelovale tudi lokalne skupnosti iz pomurske regije. Projekt je financiran iz programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014-2020 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije iz sredstev namenjenih doseganju ciljev Nature 2000.

Obnavljali bodo rečne, gozdne in kmetijske površine (Foto: Mitja Ostrc).

Obnavljajli bodo rečne, gozdne in travniške habitate

Vrednost projekta je 4,6 milijona EUR, izvedba bo trajala do decembra 2023. Osrednji cilj projekta je obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih območij Natura 2000 ob reki Muri. Zato so predvideni ukrepi kot je revitalizacija struge Mure, obnova rečnih rokavov in mrtvic, poplavnih gozdov ter mokrotnih travnikov.

Revitalizacija narave je zasnovana tako, da bo poleg naravovarstvenih ciljev zasledovala tudi širše cilje trajnostnega gospodarjenja z reko in njeno poplavno ravnico. Eden od ciljev je tudi približati naravo domačinom. Z interpretacijskimi centri in poligoni ter posodobljenimi učnimi potmi bomo v projektu oplemenitili turistično ponudbo za domačine in turiste.

V preteklosti revitalizirana mrtvica Petišovsko jezero (arhiv ZRSVN).

Območje Mure kot zanimiva trajnostna turistična destinacija

Interpretacijske točke, ki se bodo raztezale od Šentilja do Benice, bodo na sodoben način prezentirale zgodbo o pestri pomurski naravi in pomenu njenega varovanja, saj je območje vse bolj prepoznano (tudi v času »korone«) kot zanimiva trajnostna turistična destinacija. Izvedba projekta pa predstavlja tudi pomemben korak k doseganju ciljev trajnostnega razvoja UNESCO Biosfernega območja Mura.  

Habitati in vrste v slabem ohranitvenem stanju

Na območju Natura 2000 Mura so habitati in večina kvalifikacijskih vrst trenutno v slabem ohranitvenem stanju, ki bi se brez ustreznega ukrepanja še slabšali, zato projekt naslavlja ključne grožnje doseganju varstvenih ciljev:

• spremenjene hidro-morfološke razmere (poglabljanje rečne struge,  izsuševanje stranskih rokavov, mrtvic, poplavnih gozdov in mokrotnih travišč, kar ima negativne posledice na ekosistemske storitve, kot so zagotavljanje pitne vode, lesa, hrane),
• intenzifikacija in opuščanje kmetovanja (mokrotni ekstenzivni travniki so se zaradi upada podtalnice osušili, travniške površine spreminjajo v njive, del ekstenzivnih travnikov se spreminja v visokoprodukcijska intenzivna travišča ali se zaraščajo),
• slabo stanje poplavnih in močvirnih gozdov na poplavnem območju reke Mure (zaradi upada podtalnice in zaustavljenih procesov naravne rečne dinamike se sušijo rastišča, stanje slabšajo tudi tujerodno invazivne rastlinske vrste).

Projekt naslavlja tri ciljne kvalifikacijske Natura 2000 habitatne tipe (Nižinski ekstenzivno gojeni travniki HT 6510, Obrečna vrbovje, jelševja in jesenovja HT91E0*, Obrečno hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi HT 91F0) in 12 ciljnih kvalifikacijskih Natura 2000 živalskih vrst (kačji potočnik, dristavični spreletavec, panonski pupek, veliki pupek, hribski urh, ovratniški plavač, škrlatni kukuj, nižinski urh, bober, vidra, močvirski krešič, srednji detel).

V projekt vključenih 13 pomurskih občin

V sam projekt je vključenih 13 pomurski občin, projekt pa vpliva na nova delovna mesta v regiji in izboljšuje kakovost življenjskega okolja lokalnih prebivalcev. Ocenjujejo tudi, da se bo povečala tudi turistična privlačnost pomurske pokrajine.

Vodomec, prebivalec obvodnih habitatov, ki se bodo obnavljali (Foto: Tine Mihelič).

Posodobili bodo učne poti

Projektne aktivnosti bodo namenjene interpretaciji in s tem informiranju širše javnosti o pomenu naravnih rečnih procesov, ohranjanju biotske raznovrstnosti in naravne dediščine s pomočjo z interpretacijskih poligonov (Benica, Razkrižje, Otok ljubezni v Ižakovcih, Krog, Črnci) in učnih poti (Mota,  Bobri, Radenci, Lisjakova struga, in informacijskimi centri Sladki vrh, Veržej in Velika Polana).

*Foto: arhiv Pomurec in Zavod RS za varstvo narave