https://www.pomurec.com/go/194/Oglasevanje
https://www.pomurec.com/go/203/LOKALNO
https://www.ris-dr.si/go/1011/1886/DRUZINSKI_CENTER_POMURJE

GLOBALNO

Jesen je čas za gobe, a ob nabiranju te jesenske poslastice velja previdnost

31.10.2020 ob 17:00  

Jesenski čas je tudi čas nabiranja gob. Lahko jih pripravimo na najrazličnejše načine, gobarjenje pa je za marsikoga priljubljen hobi. Vendar pozor, uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno, zato se o njih ustrezno izobrazite oziroma nabirajte le tiste, ki jih poznate. Upoštevajte pravila gozdnega bontona in pravilnega nabiranja gob, seveda jih iz narave ne smete odnesti več kot 2 kilograma. 

Glive so samostojno kraljestvo in ne spadajo med rastline ali živali. V Sloveniji raste od 2500 do 3000 različnih vrst gob oziroma gliv, med njimi je okoli 200 takšnih, ki so strupene. Nekaj vrst je tudi zavarovanih in se jih ne sme nabirati, saj jih je premalo in lahko izginejo iz naših gozdov. Imajo rade vlažno in dovolj toplo vreme, zato jih največ najdemo ravno v jesenskem času vse do novembra.

Zdravilni učinki gob

Gobe vsebujejo zelo veliko vode, imajo pa tudi nekaj ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov in rudnin. Krepijo kosti, spodbujajo kognitivne sposobnosti in izboljšajo delovanje možganov, nadzorujejo telesno težo, povečujejo ravni energije, ščitijo zdravje srca, povečajo in izboljšajo delovanje imunskega sistema.

Vsebujejo vitamine B (zlasti B1, B2 in B3), C in D, tiste, z izrazitimi barvami tudi betakaroten oz. vitamin A. Vsebujejo tudi številne minerale kot so železo, baker, kalij, kalcij, magnezij, natrij, cink in selen. Nekoč so jih uporabljali za krepitev imunosti, pri vnetjih, zniževanje holesterola, nadzoru krvnega sladkorja in celo zdravljenju raka. Po drugi strani pa danes vemo, da lahko v sebi kopičijo težke kovine, ki povzročajo raka.

Pri njihovem nabiranju in uživanju velja nekaj previdnosti. So težko prebavljiva hrana, zato jih raje pripravimo kot prilogo in ne kot glavno jed.  Pomembno je, da gobe uživamo v zmernih količinah, le kot začimbo, s katerimi izboljšamo okus jedi. Ker so zaradi svoje zgradbe težko prebavljive, jih ni priporočljivo jesti zvečer pred spanjem. Gobe so sicer priljubljen dodatek v rižotah, namazih, solatam, testeninam, omak, juh.

Zastrupitve z gobami

Predvsem velja priporočilo, da ne nabirajte gob, ki jih ne poznate. Pred nabiranjem gob se moramo dobro informirati o tem, katere so užitne, pogojno užitne in strupene.  Hkrati je uživanje užitnih gob, nabranih na močno onesnaženih področjih nevarno za zdravje, saj v sebi lahko kopičijo težke kovine. Simptomi zastrupitve z gobami so odvisni od vrste zaužite gobe in se posledično med seboj razlikujejo. 

Primarni simptomi zastrupitve z gobami so bolečine in krči v trebuhu, slabost z bruhanjem, driska in huda žeja. Sekundarni simptomi so močno znojenje, huda žeja, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, glavobol in bolečine v mišicah ter udih, zmedenost. V primeru suma na zastrupitev z gobami se je potrebno takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom.

Pravila gozdnega bontona

Pri nabiranju gob moramo spoštovati gozdni bonton. Prepovedano je zavestno uničevanje gob, ki jin ne poznamo oz. so strupene, kakor tudi nabiranje zavarovanih vrst gob.

Posameznik lahko dnevno nabere do največ dva kilograma gob, ki morajo biti grobo očiščene že neposredno na rastišču. Pri nabiranju se ne sme uporabljati pripomočkov, ki bi lahko poškodovali rastišče ali podgobje. Gobe se prenašajo v zračni in trdi embalaži (pletena košara) in ne v plastičnih vrečkah. Za sabo seveda ne puščajmo odpadkov.

Pomembna vloga gliv v naravi

Gobe, podobno kot ostale glive, uvrščamo med najpomembnejše odstranjevalce odpadkov v naravi, izjemno pomembno vlogo pa imajo tudi zato, ker predelajo že uporabljene organske snovi v ponovno surovino za druge žive organizme, saj so tudi same hrana. Številne vrste gob se življenjsko povezujejo s koreninskim sistemom živih rastlin, predvsem dreves, s katerimi živijo v sožitju (simbioza), imenovamem mikoriza.

Jesenske užitne gobe in recepti

Med najbolj poznanimi užitnimi gobami, ki jih lahko nabiramo v jesenskem času so razni gobani (jurčki), lisičke, dežniki, turki, dedi, kostanjevke, nekatere vrste golobic in kukmakov (šampinjoni) ter razne štorovke.

Gobova juha s krompirjem

Sestavine: 500 g svežih gob, čebula, strok česna, 3 srednje veliki krompirji, 0,5 dl kisle smetane, malo belega vina, olje, moka, goveja jušna kocka (ali 0,5 l goveje juhe), sol, poper, lovorov list, peteršilj.

Gobe očistimo in narežemo na večje ali manjše kose, nato olupimo čebulo in česen, ju drobno sesekljamo in na olju prepražimo do zlato rumene barve. Dodamo gobe in jih malo prepražimo, poprašimo z moko in takoj zalijemo z juho (iz kocke ali domačo govejo). Dodamo začimbe in krompir in na majhnem ognju kuhamo približno 25 minut. Na koncu dodamo še vino in smetano, ponovno zavremo, potresemo s peteršiljem in postrežemo.

Vir recepta: bodieko.si

Ocvrte marele

Sestavine (za 4 osebe): 6 klobukov dežnikarice (marele), 60 g moke, 3 jajca, 3 ščepce soli, 80 g drobtin, 2 žlici naribanega parmezana, olje za cvrenje.

Klobukom odstranimo peclje in jih obrišemo z vlažno krpo, da odstranimo prah. Dobro pregledamo lističe na spodnji strani ter odstranimo morebitno umazanijo. Klobuke razrežemo na poljubne kose. Na en krožnik stresemo moko, na drugega drobtine, v tretjega pa ubijemo jajca in jih skupaj s soljo dobro razžvrkljamo. Drobtinam dodamo nariban parmezan (po želji tudi sesekljan peteršilj ali timijan) in jih dobro premešamo.

Klobuke najprej pomokamo, nato jih pomočimo v stepena jajca in na koncu še povaljamo v drobtinah tako, da so popolnoma pokriti. V posodo vlijemo olje in ga dobro segrejemo. V segreto olje položimo kose gob in jih približno osem minut cvremo na zmernem ognju na obeh straneh. Ocvrte dežnikarice preložimo na krožnik, ki smo ga obložili s papirnatimi brisačami, ki bodo vpile odvečno maščobo.

Vir recepta: okusno.je

Ajdova kaša z lisičkami

Sestavine (za 4 osebe): 2 žlici olja, 2 čebuli, 500 g ajdove kaše, 50 dag lisičk, 8 dag surovega masla, 2 ščepca soli, 1 ščepec mletega črnega popra, 4 žlice kisle smetane.

Pred kuhanjem kašo temeljito operemo. Pod tekočo vodo jo izpiramo toliko časa, da izpod cedila priteče bistra voda, nato kašo dobro odcedimo, čebulo olupimo in na drobno nasekljamo. Na kuhalnik pristavimo kozico, segrejemo olje in med mešanjem pražimo polovico čebule toliko časa, da postekleni. Nato v kozico stresemo kašo in enakomerno pražimo še dobrih pet minut, kašo zalijemo z litrom vode in po okusu začinimo s soljo. Kašo zavremo in med počasnim mešanjem kuhamo toliko časa, da voda izpari (približno 15 do 20 minut).

Medtem lisičke temeljito očistimo in narežemo na manjše kose. Na kuhalnik pristavimo večjo ponev, v kateri razpustimo maslo. Na maščobi prepražimo preostalo čebulo in na manjše kose narezane lisičke. Med mešanjem pražimo približno 10 minut. Kuhano kašo odcedimo in stresemo v ponev z gobami, po okusu ponovno posolimo, dodamo poper in zabelimo s kislo smetano. Vse dobro premešamo, serviramo na krožnike in ponudimo.

    Fotogalerija

    Komentarji

    info_outline

    Opozorilo

    Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.

    Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

    Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.