Odlična letina koruze in večine poznih poljščin ter sadja

Letošnja letina večine poznih poljščin, predvsem koruze in krompirja, bo visoko nad desetletnim povprečjem, so ocenili na Statističnem uradu RS. Odlična letina je tudi pri sadju.

Letošnja letina koruze visoko nad povprečjem

Povprečni pridelek koruze za zrnje je prvič presegel 10 ton na hektar, kar je za četrtino več od povprečja zadnjih desetih let in za 12 odstotkov več kot lani. Ponekod je dosegel do 14 ali celo 15 ton na hektar. Na obilno rast koruze je letos vplivalo poletje, ki je bilo brez izrazitih vročinskih valov in z dovolj padavinami. Koruza je bila kot kažejo začasni podatki posajena na 67.638 hektarjih njiv, pridelek s skoraj 40.000 hektarjev te površine pa bo pospravljen za zrnje.

V Pomurju je po podatkih soboškega kmetijsko-gozdarskega zavoda glede na podatke vlog za subvencije, koruza letos rasla na 19.500 hektarjih površin, od tega na 17.100 hektarjih za zrnje, na preostalih za silažo. Ker vsi kmetje vlog ne oddajo, naj bi po ocenah stroke v Pomurju rasla koruza na kakšnih 22.000 hektarjih. Pri Panviti, kjer odkupujejo koruzo po ceni od 84 do 93 evrov za tono pravijo, da je cena odvisna od več dejavnikov in tudi od cen na trgih v okolici Slovenije. Sami so že poželi vso koruzo, povprečni hektarski donos je bil 14 ton, tako da lahko govorijo o rekordni letini, skupno so dobili 15.000 ton zrnja, toliko so ga tudi odkupili od pogodbenih pridelovalcev. Povprečna vlaga pridelka je bila dobrih 25 odstotkov. Prav vlaga pa je kmetom povzročala precej težav pri spravilu, saj je imela koruza najprej visoko vlažnost, potem pa je nastopilo deževno obdobje v oktobru, ko je ponekod sploh ni bilo mogoče žeti. Zato je pri spravilu nastala zamuda, saj so jo večinoma želi šele v drugi polovici oktobra.

Obilno je obrodila tudi koruza za silažo. Povprečni pridelek je znašal kar 51,3 tone na hektar, kar je največ, odkar na statističnem uradu spremljajo rastlinsko pridelavo v samostojni Sloveniji. Količinsko se je tako pridelalo 1.425.383 ton sveže silažne koruze ali za 5 odstotkov več kot lani, čeprav je bila letos po začasnih podatkih posejana za 3 odstotke manjši površini kot lani.

Za četrtino večji pridelek krompirja

Pozni krompir je po začasnih podatkih statističnega urada letos rasel na 2.407 hektarjih njiv, kar je za 4 odstotke večja površina kot v letu 2019. Povprečni pridelek naj bi bil za četrtino večji kot v letu 2019 in za 21 odstotkov večji od povprečja zadnjih desetih let. Znašal naj bi kar 30,9 ton na hektar, skupni količinski pridelek pa naj bi tako tehtal 74.458 ton.

Tudi sladkorna pesa obrodila odlično, dobro leto tudi za hmelj

Sladkorna pesa bo letos obrodila odlično, v povprečju 60,6 ton na hektar. Ker je bila posejana na skoraj 40 odstotkov manjši površini kot v letu 2019, bo tudi skupni pridelek ustrezno lažji. Tehtal naj bi 6.824 ton.

Hmeljarji so v letu 2020 obdelovali 1.489 hektarjev hmeljišč, kar je za 8 odstotkov manj kot v 2019, kljub temu naj bi bil skupni pridelek hmelja težji kot v letu prej. V povprečju naj bi ga hmeljarji pridelali 1,8 ton na hektar, skupni količinski pridelek pa naj bi tehtal 2.639 ton. Pričakovani pridelek je tako za 13 odstotkov večji od lanskega in za 20 odstotkov večji od zadnjega desetletnega povprečja.

Med oljnicami izstopajo sončnice

Povprečni pridelek sončnic je 2,7 ton na hektar, kar je za 13 odstotkov več od pridelka v letu 2019. Skupaj naj bi jih tako v 2020 na 354 hektarjih pridelali 962 ton. Soja naj bi v 2020 obrodila za 3 odstotke slabše kot v 2019, vendar je bomo vseeno pridelali več, ker je bila posejana na večji površini kot v prejšnjem letu, skupni pridelek pa naj bi tako tehtal 4.836 ton.

Skupna količina suhega semena buč za olje naj bi znašala 2.654 ton, kar je približno toliko kot v letu 2019. Povprečni pridelek suhega semena buč naj bi bil 0,6 tone na hektar, kar je enako povprečju zadnjih desetih let, kažejo podatki SURSa.

Obilna letina jabolk in hrušk v intenzivnih sadovnjakih

Po začasnih podatkih, naj bi v intenzivnih sadovnjakih letos nabrali kar 68.993 ton jabolk in 4.822 ton hrušk. Jabolka naj bi obrodila v povprečju 31,6 ton na hektar, kar je za skoraj četrtino več od zadnjega desetletnega povprečja. Posebno dobro pa naj bi obrodile tudi hruške, povprečno 21,3 ton na hektar, kar je za 53 odstotkov več od lanske podpovprečne letine, ki je znašala 13,9 tone na hektar.

Pri ameriških borovnicah pričakujemo povprečni pridelek 6,2 ton na hektar, na 63 hektarjih naj bi jih tako pridelali skoraj 390 ton. Maline obetajo pridelek 5,1 ton na hektar, kar je za 18 odstotkov manjši hektarski pridelek od pridelka v letu 2019.

Polni sadja tudi ekstenzivni sadovnjaki

Drevesa se letos šibijo od teže plodov, predvsem jabolk, hrušk in sliv tudi v ekstenzivnih sadovnjakih.  V njih naj bi nabrali 42.747 ton jabolk ali 60,7 kilograma na drevo, kar je štirikrat več kot v letu 2019. Podobno velja za hruške, nabrali jih bodo 9091 ton. Slive in češplje naj bi v povprečju obrodile 20,8 kilograma na drevo, skupaj naj bi se jih tako pri skupno 321.992 drevesih natehtalo 6696 ton.

Bele sorte grozdja obrodile bolje od rdečih

Slovenski vinogradniki naj bi v letu 2020 na približno 15.300 hektarjih vinogradov pridelali približno 106.150 ton grozdja. Sorte grozdja za pridelavo belega vina naj bi obrodile 7,1 ton na hektar, kar je za 3 odstotke več kot v letu 2019. Belega grozdja naj bi se tako nabralo 75.290 ton, rdeče sorte grozdja pa naj bi obrodile nekoliko slabše od belih. Po podatkih, ki se nanašajo na stanje 5. septembra, naj bi jih nabrali 6,6 tone na hektar, skupaj pa 30.852 ton.

Vir: SURS