V RIS Dvorec Rakičan predstavili projekt DREAM ROAD

Tako kot smo v teh dneh vajeni, je tudi današnja konferenca s predstavitvijo projekta DREAM ROAD potekala v virtualni obliki. Udeležili so se ga glavni partner projekta RIS Dvorec Rakičan in ostali partnerji. Projekt je mednarodni.

S projektom Dream Road želijo člane Romske skupnosti spodbuditi, da sami postanejo gonilna sila sprememb. Ključna rezultata projekta sta participativni razvoj novih rešitev za povečanje digitalne, informacijske in funkcionalne pismenosti Romov ter vzpostavitev širokih sodelovalnih mrež pri njihovem izvajanju. Za doseganje uspeha pri takšnih in podobnih projektih je tesno sodelovanje romske skupnosti, pristojnih javnih organov in lokalnih skupnosti. Projektni konzorcij je sestavljen iz 15 partnerjev, ki prihajajo iz 10 držav in bo trajal 30 mesecev z začetkom prvega julija letos. Skupna vrednost projekta je 2,072,267.40 evrov in je sofinanciran iz skladov Evropske unije.

Uvodne besede je podal direktor RIS Dvorca Rakičan, dr. Robert Celec, ki je spregovoril o sodelovanju z Romi. Kako se težav, povezanih z vključevanjem Romov, lotevajo v drugih državah, so predstavili partnerji. Prvi je bil Daniel Grebeldinger iz Nevo Parudimos Association, ki se je oglasil iz Romunije. Med svojo predstavitvijo je izpostavil: »Kljub veliko programom, je največji problem, kako jih uresničevati. Veliko jih je bilo ustanovljenih, ker so to bile pobude Evropske unije. Veliko programov pa izostane, ker se jih ne da uresničevati ali ker nimajo udeležencev.«

Dream Road projekt je predstavila Tamara Muhič iz RIS Dvorca Rakičan. Partnerji projekta prihajajo iz 10 držav: Slovenije, Madžarske, Češke, Romunije, Bolgarije, Avstrije, Slovaške, Srbije, Moldavije in Ukrajine. Program je tako namenjen boljši zastopanosti Romov in drugačnemu načinu življenja in soočanju z izzivi. Eden izmed ciljev je tudi boljša javna podoba Romov in izpostavljenost uspehov. Predstavljeni so bili še nadaljnji cilji projekta, v zaključni fazi pa je že priprava elektronskega priročnika dobrih praks.

Teodora Krumova in Deyan Kolev iz Center AMALIPE iz Bolgarije sta spregovorila o statusu Romov v Bolgariji, ki je ena izmed držav z največjo populacijo Romov v Evropi – skoraj 4,9 % celotne populacije v Bolgariji. Deyan, ki je tudi sam učitelj, je predstavil predvsem težave in uspehe v šolstvu, s katerimi se srečujejo med šolanjem Romov. Velik poudarek je namenil šolanju med epidemijo in izpostavil težave s katerimi se srečujejo bolgarske  romske skupnosti v času epidemije. Predstavil je tudi načrte njihove ustanove v bodoče. Izpostavil je uspeh uvedbe šolskega predmeta o romski kulturi, ki se ga udeležujejo tudi ostali učenci. Za ta predmet pripravljajo tudi digitalne resurse in zunajšolske aktivnosti. Pomembna  je tudi uvedba sodelovanja šolskih mediatorjev s starši in učitelji.

Jiri Danes iz Institute of Social Innovations se je v svoji predstavitvi osredotočil na predstavitev socialnih inovacij in kako skupnosti lahko bolje izkoriščajo le-te. Izpostavil je, da je pomembno tudi, da te pristope sprejmejo tudi institucije in njihovi nadrejeni. Rome vključujejo predvsem preko programov za brezposelne osebe.

Iz RIS Dvorca Rakičan je Doroteja Novak poskrbela še za predstavitev najboljših praks vključevanja Romov. Najboljše pa so seveda tiste prakse, ki se jih lahko uspešno izvaja na dolgi rok. V Rakičanu ponujajo več programov, glavni fokusi pa so vključevanje v uspešno socializacijo in izobraževanje. Eden izmed programov je program socialne aktivacije, ki se imenuje Trust Yourself. Program bo trajal tri leta, ciljna skupina pa so odrasle romske ženske. V program je vljučenih 10 skupin po 15 žensk, kar skupaj šteje 150 udeleženk. Glavni cilji programa so zmanjšati socialno izključenost in revščino ter izboljšati njihove možnosti zaposljivosti in življenja. Drugi projekt, ki je v sklepni fazi, je imenovan Green and Healthy Social Inclusion of Roma program. Trajal je tri leta, udeleženci pa so bili Romi – tako otroci kot tudi odrasli člani skupnosti. Glavni cilji projekta so vključevanje in zmanjševanje revščine ter izboljšanje možnosti za zaposlitev. Pandemija je prizadela tudi romske skupnosti v Pomurju. V času epidemije so sodelavci v projektu pomagali tako z učenjem na daljavo učencem kot distribucijo paketov hrane. Predstavljena sta bila še dva primera dobre prakse v Sloveniji, in sicer Romani Kafenava v Mariboru, gre za prvo restavracijo s tradicionalno romsko kulinariko in Radio Romic, ki oddaja iz Murske Sobote.

Foto: video konferenca, 2.12. 2020