»Hočem nazaj moje dobro ime«

Predsednik Stranke modernega centra in gospodarski minister Zdravko Počivalšek je trenutno najbolj vroča politična osebnost. Po eni strani pri zajezitvi epidemije na vladi zagotavlja uravnoteženo politiko, ki razume, da smo v zdravstveni in ekonomski krizi, ki se je - po njegovih besedah - razvila v psihološko krizo. Po drugi strani pa je točka, mimo katere ne morejo snovalci rušenja vlade z levo koalicijo. Tako, kot je na začetku leta igral centralno vlogo pri oblikovanju trenutne koalicije, tako je sedaj ključen pri njenem ohranjanju.

Z njim smo se pogovarjali o trenutni politični situaciji, gospodarskih izzivih in spomladanski aferi z nabavo medicinske opreme, ki naj bi jo sedaj nekateri želeli zlorabiti za rušenje vlade.

Pred nekaj tedni ste javnost presenetili, ko ste javno poudarili, da je vladi na psihološkem področju spodletelo glede zajezitve epidemije. Imamo dokaj oster in enega najdaljših lockdownov v Evropi, pričakovanih rezultatov pa nekako ni. Ali je torej Slovenija neuspešna v boju proti epidemiji? Kaj je šlo narobe v drugem valu?

Zagotovo nismo tako uspešni, kot smo bili spomladi. Po drugi strani je res, da imajo praktično vse države v Evropi velike težave in da tudi tiste vlade, kjer imajo bolj stabilne družbene sisteme in bolj konstruktivno opozicijo, niso najbolj uspešne.

Pri številnih vidikih spopada z epidemijo nam gre dobro. Ne zanemarjam posebnih težav nekaterih najbolj ranljivih panog in podjetij, vendar smo z vsemi ekonomsko-socialnimi ukrepi bili v letošnjem letu zelo uspešni. Najprej smo ohranili socialno stabilnost in predvsem delovna mesta tako, da je naše gospodarstvo v dovolj dobri kondiciji, da bomo lahko v prihodnjem letu pospešili gospodarsko okrevanje. O tem sicer mediji redko poročajo, a uspešnost naše gospodarske politike najbolj dokazujejo visoke bonitetne ocene Slovenije, ki nam omogočajo rekordno nizke obrestne mere na mednarodnih finančnih trgih.

Poleg tega je naš zdravstveni sistem čez poletje uspel podeseteriti kapacitete za obravnavo covid bolnikov. To so dosegli z velikimi težavami in seveda tudi na račun zmanjševanja drugih zdravstvenih storitev, a jim je to vsekakor uspelo in tudi jesenski val je zdravstveni sistem čisto vsem bolnikom zagotavljal pomoč. Tu gre izjemna zahvala vsem požrtvovalnim zdravstvenim delavcem. Malo slabše se je zdravstvo pripravilo na administrativni vidik epidemije, torej na sistem karantenskih in bolniških odločb, kar bo moral popraviti novi zdravstveni minister.

Moram pa biti dovolj kritičen, da priznam, da je vladi spodletelo na psihološkem področju, pri pridobivanju zaupanja ljudi. Poglejte, na podlagi različnih strokovnih predlogov smo sprejemali ukrepe, ki so teoretično in primerjalno zagotovo dobri. Pa vendar niso dovolj ukrepi v teoriji, temveč jih je nujno tudi spoštovati. Ker jih v naši družbi ni mogoče uveljavljati z represijo, bi morali ljudi prepričati v njihovo upoštevanje. Sicer verjamem, da nam je to pri veliki večini tudi uspelo, pa vendar je očitno, da določen del javnosti nismo prepričali in to je naša največja pomanjkljivost, ki ji moramo v prihodnjih tednih posvetiti največ pozornosti.

Gospodarsko ministrstvo vodite v težkih razmerah. Okrevanje gospodarstva po epidemiji bo po napovedih dolgo. Kakšen je vaš komentar no to? Kako zagnati gospodarstvo po epidemiji?

Za razliko od finančne krize pred dobrim desetletjem je Slovenija v letošnje leto vstopila dosti bolje pripravljena na ekonomske izzive. Imamo stabilne javne finance in likvidne banke. To nam je omogočilo, da smo z vsemi paketi ukrepov uspeli omiliti posledice epidemije. Poleg tega, da smo ohranili socialno stabilnost s pomočjo najbolj ranljivim skupinam, nam je z ukrepi uspelo doseči dva ključna cilja, ki sta bila ohranjanje delovnih mest in zagotavljanje likvidnosti podjetjem. Zato bomo tudi bolje pripravljeni na okrevanje po zajezitvi epidemije.

Kako zagnati gospodarstvo po epidemiji? Najprej imamo na voljo rekordne zneske evropskega denarja. Pri tem pa je seveda bistveno, da ga pametno usmerimo. Če je bilo letošnje leto temeljno vodilo socialna stabilnost in pomoč čim širši skupini podjetij, bo v prihodnjih letih ključno sredstva usmeriti v podjetja in projekte z najvišjo dodano vrednostjo. To nam bo omogočilo, da dosežemo dvoje: najprej samo okrevanje gospodarstva, še bolj pomembno pa njegovo preobrazbo z zelenim in digitalnim prehodom.

Če želimo razvijati visok standard življenja in doseči dostojne plače za dostojno delo, je bistveno, da naše gospodarstvo doseže višjo dodano vrednost. Na mednarodnem trgu nočemo tekmovati s poceni delovno silo, temveč z znanjem in modernimi produkti.

Poleg pametnega usmerjanja sredstev v prihodnjih letih pa bo pomembno, da bomo uspešni tudi v tekmi za investicije z najvišjo dodano vrednostjo. Letošnje leto je med drugim prineslo tudi spoznanje, da se Evropa v krizi lahko nasloni le nase. Zato se pripravljajo načrti za vračanje proizvodnje iz tretjega sveta nazaj na evropska tla. V tej tekmi se moramo osredotočiti predvsem na tiste investicije, ki prinašajo najvišjo dodano vrednost, kar nam je v nekaterih primerih uspelo tudi v preteklih letih.

Ta dva vidika, ciljno usmerjanje evropskih sredstev in privabljanje tujih investicij z najvišjo dodano vrednostjo, bosta ključna za naše gospodarsko okrevanje. Ko nato k temu dodamo še pospešen projekt debirokratizacije, ki se ga je lotila ta vlada, bomo s tem prispevali tudi k uspehu malega in srednjega gospodarstva in tako povezali vse dejavnike za uspešen izhod iz krize.

Foto: arhiv Pomurec.com

Turistična panoga se spopada z največjo krizo do sedaj, saj je bila najbolj in najprej prizadeta. Turizem bo za ponovni zagon in vzpon potreboval obsežno pomoč države. Kaj načrtujete?

Velik del moje managerske kariere sem preživel v turizmu, zato mi je ta panoga posebej pri srcu. Že v letošnjem letu smo nekatere ukrepe sprejeli prav za pomoč tej panogi, ki je bila seveda najbolj na udaru. Pa tu ne gre samo za turistične vaučerje, ki so bili prva pomoč in ki so letos velikemu delu turizma zagotovo vsaj omilili katastrofalne posledice epidemije.

Poleg splošnih ukrepov, ki veljajo za vsa podjetja, smo imeli nekaj dodatnih razpisov in posebnih kreditnih linij, ki so bili namenjeni ravno gostinstvu in turizmu. Si pa seveda ne delam utvar, da nam je uspelo pomagati vsem.

Če se osredotočim samo na dva pomembna problema. Najprej so tu najbolj ranljiva podjetja in tisti segmenti, kjer splošni ukrepi niso bili dovolj, kot je denimo področje turističnih prevoznikov in industrije srečanj. Gre za podjetja, ki imajo manj zaposlenih in več fiksnih stroškov iz naslova leasingov in podobno. Ker je bilo temeljno vodilo protikoronskih ukrepov ohranjanje delovnih mest, so ti v manjši meri pomagali tistim podjetjem, ki imajo malo zaposlenih in ki niso uspela zmanjšati fiksnih stroškov. Poleg tega so tu še podjetja, ki so bila v krizi ali celo na robu preživetja že pred epidemijo in jih je ta samo pahnila čez rob. V tem delu bo zagotovo nemogoče ohraniti pri življenju čisto vsa podjetja, a se bomo še kako trudili zanje.

Potem pa so na drugi strani tisti ponudniki, ki so leta in leta gradili na kakovosti in dosegli vrhunsko raven. Dolga leta smo postavljali Slovenijo na svetovni zemljevid kulinarike in letos ta razvoj kronali z Michelinovimi zvezdicami. Kriza je to najvišjo kakovost našega gostinstva in turizma posebej udarila in zanje se bomo morali v prihodnjem letu še posebej potruditi, da ne bi povsem izgubili ta leta razvoja. Vsekakor vam zagotavljam, da bo okrevanje turizma med mojimi prioritetami v prihodnjem letu.

Na koncu ne moremo mimo aktualne zgodbe, ki se sicer vleče že od pomladi. Afera z nabavo medicinske opreme v prvem valu se še ni povsem razčistila. Sicer Komisija za preprečevanje korupcije v svoji preiskavi ni odkrila koruptivnih dejanj, temveč preučuje samo vprašanje integritete nosilcev javnih funkcij, a vendar je javnost še vedno pod vtisom te medijsko odmevne zgodbe. Sedaj pa se pojavljajo celo namigovanja, da naj bi vas s to zgodbo skušali izsiljevati in s tem doseči rušenje vlade. Kako je s tem?

Ta zgodba me je zelo prizadela. Vso kariero sem trdo delal in gradil moje ime brez ene same črne pike. Sedaj pa so mi na stara leta prilepili to svinjarijo, ki jo hočem dokončno razčistiti. Zato sem tudi vse organe pozval, naj pospešijo svoje postopke namesto, da mečkajo ter strašijo prek medijev in drugih odposlancev.

Res je, s to zgodbo so hoteli doseči razkol v Stranki modernega centra in s tem vsaj del naše poslanske skupine povleči iz vlade v novo koalicijo tistih strank, ki so na začetku leta razpadle. Dobil sem kar nekaj opozoril, da bodo pošteno upoštevali vse okoliščine in vse dokumente samo, če zrušim to vlado. Sicer pa bodo zgodbo prikazali na karseda grozen način in s tem pritisnili na naše poslance, da me zapustijo.

Pri tem niso upoštevali dveh dejavnikov. Najprej to, da niti slučajno ne bom podlegel tem grožnjam in izsiljevanju. In drugič to, da naši poslanci dobro vedo, kakšna je resnica in niso na prodaj. Ustvarjalci leve koalicije so se pri tem ušteli.

Jaz pa si želim, da vsi organi, ki se ukvarjajo s to temo, pospešijo svoje delo in pridejo z ugotovitvami in dokumenti na plan. To je zame zelo pomembno, ker hočem nazaj moje dobro ime. Tu ne gre samo za politični vidik zgodbe, ker mi to ni bistveno, ampak hočem še naprej hoditi okrog z dvignjeno glavo.