Andreja Rudaš: »Vrtovi so neke vrste raj na zemlji«

Andreja Rudaš je Lendavčanka, ki že 20 let živi v Ljubljani, kjer poučuje zgodovino. V svojem prostem času pa se vrača v Lendavo, od koder preko svoje turistične agencije organizira izlete v vrtove.

Želja postati turistična vodička se je v Andreji zbudila že tekom študija, zato se je odločila narediti tečaj za turističnega vodnika. Tako je naprej pridobila lokalno licenco po Ljubljani, nato po Lendavi, kasneje pa še državno licenco na Slovenski turistični zbornici. »Ko sem naredila licenco sem začela voditi turiste. V glavnem so bili to nemško, angleško ali madžarsko govoreči tujci, turisti, ki so prišli v Ljubljano. Slovencev toliko ni bilo, kasneje pa se je to število vedno povečevalo in se je v meni rodila želja, zakaj ne bi Slovencem kaj ponudila,« o svojih začetkih pove Andreja.

Tako je že pred leti registrirala svojo turistično agencijo »Pekiella«, kjer ponuja izlete v vrtove. Samo ime Pekiella je sicer izmišljeno, čeprav mnogi domnevajo, da je morda latinskega izvora. Decembra 2019 je nastala tudi zgodba o vilinčici Pekielli, ki popelje ljudi v svet vrtov. Pekiella je po besedah Andreje tista, ki ljudem poskuša odpreti oči, da grejo z njo v čudežni svet, kjer se potem sprostijo. »Ko vidiš nekaj lepega, ko stopiš na vrt, pozabiš vse slabo in dejansko začneš tudi pozitivno gledati na svet. Torej Pekiella je tista, ki te nekako popelje v te svetove in ti odpre oči, da vidiš te lepote,« pove Andreja, ki je o vilinčici Pekielli spisala tudi pesem.

Z nastankom zgodbe o Pekielli je nastala tudi spletna stran, ki obiskovalce vabi na odkrivanje skrbno izbranih vrtov. Vrtovi, pravi Andreja, so kot raj na zemlji, kjer si človek lahko oddahne od vsakdana, od vsakdanjih težav, od stresa in se ponovno napolni. »Vrtovi so neke vrste raj na zemlji, tako jih vidim jaz, kot raj na zemlji. Lahko so različni, od cvetličnih, do zeliščnih do takih bolj zelenih, listnatih, vsi pa so neki kotiček, ki nam omogoča, da se notranje tudi pomirimo in odklopimo od tega divjega sveta, ki nas lahko zelo izžame.«

Letos je zaradi epidemije covida-19 svoje goste popeljala predvsem v slovenske vrtove, med katerimi so tudi manjši privatni vrtovi. »Želela sem večkrat iti čez meje Slovenije, ampak zaradi covida sem se letos osredotočila na Slovenijo in ugotovila, da imamo na slovenskem ogromno enih lepot. Za številne sem že vedela, ker sem kot vodič aktivna, ampak ti privatni kotički pa so res nekaj posebnega.«

Ker vodi predvsem manjše skupine, si je take vrtove lažje ogledati. Tudi vzdušje je zaradi tega bolj intimno in je tudi bolj butično, pravi Andreja ob tem pa poskuša za ljudi, ki imajo željo videti nekaj lepega, najti res tisto najlepše. »Vedno dam take stvari noter, ki bi bile meni všeč. Ne nekaj, kar je mogoče skomercializirano, ampak nekaj, kar je nenavadno, nekako skrito očem, je pa blazno lepo, blazno navduši in to je tudi cilj, pokazati nekaj, kar se drugače ne da videti,« poudari.

Andreja je trenutno edina, ki deluje znotraj njene agencije, kar je po njenih besedah zaenkrat obvladljivo, morda pa bo kdaj tudi večje, pravi. Izlete zaradi trenutnih razmer pripravlja sproti. Trenutno ima v načrtu izlet na katerem si bo mogoče ogledati jesenske barve Ribnice in njenih okoliških vrtov. Junija prihodnje leto pa želi goste popeljati v Pannonhalmo na Madžarsko.

V spomin se ji je najbolj vtisnil njen prvi izlet, ko so si na Krasu ogledali štiri različne vrtove. Najprej zeliščni vrt gospe Andrejke, potem Botanični vrt Sežana, v Pepin vrt na Krasu in na koncu še v Štanjel v Ferrarijev vrt, se spominja Andreja. Ob tem pa je izpostavila, da so vsi izleti posebni, tudi tisti v naše bližnje kraje, kot je na primer Štajerska. »Marsikdo misli, da je to blizu in vse poznamo, pa temu ni tako, ker so dejansko take stvari, ki jih je večina ljudi prvič videla.«

Kar jo pri izletih najbolj veseli pa so različni ljudje, ki se izletov udeležujejo in se tam med sabo tudi povežejo, kljub temu da prihajajo iz različnih okolij in so različnih starosti. »To so ljudje, ki nekako gredo z namenom videt nekaj lepega in po navadi je vedno nekdo v skupini, ki zna biti težaven, ampak pri mojih skupinah tega skorajda ni. To so taki ljudje, ki pozitivno gledajo na svet in ko vidijo te lepote, so še bolj navdušeni, še bolj sproščeni in se med sabo tudi povezujejo, tako da nastanejo tudi kaka prijateljstva, izmenjave idej ali pa nasvetov ali pa kakih rož, sadik itn.«

V prihodnje si želi, da bi uspela iti tudi čez meje Slovenije, kar ji sedaj onemogoča epidemija covida-19. Trenutno organizira enodnevne izlete, ker so finančno tudi najbolj prijazni denarnicam gostov. Tako si želi enodnevnih izletov v Avstrijo, na Madžarsko, na Hrvaško, medtem ko je Italija že malo preveč oddaljena od Lendave. Kasneje pa si želi, da bi lahko organizirala tudi večdnevne izlete v dežele, kjer bi si lahko več dni ogledovali zelene površine, v kako Francijo, Provanso ali pa jug Anglije, ki je čisto zelen.

Prav tako si želi, da bi v prihodnosti lahko pripravila dobrodelni festival, na katerem bi zbrali denar in potem z njim uredili kako površino, da bi postala zelena, urejena, lepa, kjer bi ljudje uživali. Pomembno je, da se ljudje zavejo, da so zelene površine pomembne, pravi.

»Sem mnenja, da bi vsako mesto moralo imeti več zelenih površin. Na vaseh imajo ljudje hiše in vrtove, v mestih pa včasih primanjkuje zelenih površin. Še posebej tisti ljudje, ki živijo v blokih, imajo to težavo. So sicer parki, ampak mogoče, da bi bilo več tega, ker narava je čudovita,« pravi in dodaja: »To, kar narava ustvari, je nekaj izjemnega in živeti v sožitju z njo je nekaj najboljšega, še posebej za človeka pa tudi za naravo. To je vzajemen odnos, če lepo skrbimo za naravo, če jo lepo negujemo, potem se to vrača. Na tak način jaz to vidim, da je to neka oaza, kjer se človek lahko potem res umiri in pusti vse skrbi za sabo in sproščeno živi.«

*Foto: osebni arhiv