Z ministrom Počivalškom o aktualnih temah

Z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom smo se ob njegovem obisku Pomurja, pogovarjali o aktualnih temah. Dotaknili smo se področja turizma, napovedanih podražitev električne energije, bega možganov in tudi gospodarstva v Pomurju.

Ali se strinjate, da je kriza za turizem tudi priložnost? Kje vidite te priložnosti?

Pandemija je turizem zelo prizadela. To je najbolj prizadeta panoga, ker je svetovni turizem baziran na prehodu meja, ki pa se je v posameznih obdobjih skoraj zaustavil, in tudi posledično je turizem popolnoma zastal. V Sloveniji smo naredili vse, da turizmu pomagamo preživeti. V turizem smo vložili osem protikoronskih paketov in interventni zakon za turizem in gostinstvo. Turizem je bil deležen ene milijarde evrov državne pomoči, med drugim smo uvedli turistične bone. Osnovni cilj, da je turizem preživel, smo dosegli.

V slovenskem turizmu smo že pred nekaj leti začeli zgodbo »Zelena shema slovenskega turizma,« ki povezuje zelene turistične destinacije Slovenije pod znamko SLOVENIA GREEN. Slovenija želi biti zelena, aktivna in zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. To se je sedaj pokazalo za čisto pravo strategijo, zato ker bo v post-covid času, najpomembnejša zgodba o turizmu zdravje. Ljudje ne bodo prišli v Slovenijo samo, če bodo tu imeli kaj za početi, ampak če se bodo zdravo počutili.

Izziv krize v turizmu je v tem, da se bodo morali tisti, ki želijo biti dobri v turizmu, v bodoče prilagoditi novim zahtevam sodobnih turistov, ki so drugačne od tistih pred covidom. Te probleme je v največji meri naslovila diskusija na Dnevih slovenskega turizma v Postojni. Verjamem, da bomo izziv prestrukturiranja turizma v Sloveniji, v vseh štirih stebrih slovenskega turizma: Termalna Panonska Slovenija, Alpska Slovenija, Mediteranska & Kraška Slovenija, Ljubljana & Osrednja Slovenija, naslovili na pravi način in bomo sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost iz nove finančne perspektive Evropske unije ter iz proračuna Republike Slovenije, naslovili na način, da bo naš turizem odgovoril na izzive post-covid časa. Priložnosti so v boljši ponudbi, aktivnih, zdravih zelenih doživetjih za goste, ki želijo imeti petzvezdična doživetja ter varnost in zdravje.

Ste zagovornik internacionalizacije slovenskega turizma tako lastniško kot v smislu gostov, ob dejstvu, da je v Sloveniji še vedno 70 odstotkov hotelskih zmogljivosti v državni lasti?

To je moja mantra, od časa, ko nisem bil minister in sem v zadnjem obdobju pred ministrovanjem delal v enem od velikih slovenskih podjetij, ki je v večinski državni lasti. Za rast in razvoj slovenskega turizma potrebujemo dve internacionalizaciji. Lastniško in v smislu gostov. V obdobju pred covidom je slovenski turizem baziral na 70 % tujih gostov in 30 % na domačih gostih. Če hočemo vse svoje resurse izkoristiti, bomo morali nadaljevati s tem trudom, da bomo zanimivi tujim gostom. Uspešnega slovenskega turizma ni brez zadosti velikega števila gostov, ki pridejo k nam preko meja. Druga zgodba je internacionalizacija lastniške strukture. 70 odstotkov velikih podjetij je v državnih rokah. Če primerjamo rezultate teh podjetij z rezultati drugih v tujini, pridemo do tega, da je tukaj potrebno narediti enega od potrebnih napredkov.

Jaz osebno zagovarjam, da se slovenski turizem mora internacionalizirati tako lastniško kot v smislu gostov. S tujimi lastniki, ki imajo znanja in sredstva, bomo prišli do razvojnega kapitala, ki bo omogočal, da se bodo ta podjetja razvijala skozi nove investicije. V slovenskem turizmu v zadnjih letih nimamo niti približno dovolj investicij. Preko tujih lastnikov pa bomo prišli do dodatnih tujih gostov, skozi take ali drugačne internacionalne verige. Tukaj moram povedati, da v turizmu ni absolutno nobenega strahu pred tujim lastništvom. Tega ne moremo primerjati z živilsko predelovalno industrijo, kjer je nevarnost, da v primeru, če nekdo kupi našo mesno-predelovalno industrijo to potem zapre in prenese nekam drugam. V turizmu si bo tisti, ki bo postal lastnik našega pomembnega hotelskega podjetja, kupil »problem«, ki ga bo potrebno »napolniti«. Zato v turizmu potrebujemo tudi svež lastniški denar.

Kako komentirate napovedano podražitev energentov?

Na energetskem področju se pojavljajo pomembne spremembe. Dejstvo je, da prihaja do sprememb na področju plina, elektrike in naftnih derivatov. Situacija je pri vsakem od njih drugačna. Na ceno zemeljskega plina ne moremo vplivati, ker ves plin uvažamo. Lahko le špekuliramo, zakaj prihaja do teh sprememb. Pomembne države v Evropi se odločajo za prehod iz premoga na plin in to generira večja povpraševanja v napovedih. Najslabša situacija, kar se nas tiče, je na plinskem področju.

Drugačna je situacija pri električni energiji, kjer smo v Sloveniji relativno samozadostni. V Sloveniji proizvedemo 85 odstotkov potrebne električne energije, vendar jo približno polovico prodamo v tujino. Edino pri električni energiji imamo možnost, da kot država na nek način, če bo potrebno, posežemo na trg energije. Naredimo lahko dve stvari: prepovemo izvoz našim podjetjem energije na tuje trge in limitiramo zgornjo ceno goriva. V Evropski uniji je trg prost in država ne bi smela, razen v izrednih primerih, regulirati cene energentov. Če bo potrebno bomo to tudi naredili.

Pri naftnih derivatih smo deregulirali cene naftnih derivatov tako, kot je to povsod po Evropi. Smo zadnja država, ki je to naredila. Goriva smo deregulirali v času, ko je bila cena na svetovnem trgu najnižja. V času covida je povpraševanje tako padlo, da so cene nafte na svetovnem trgu še dodatno padle. Sedaj, ko so se zadeve obrnile, so cene nafte porasle. Cena naftnih derivatov na bencinskih črpalkah je sestavljena iz več delov. Mi lahko nazaj reguliramo samo ceno marže, to bomo tudi naredili, če bomo ugotovili, da je cena naftnih derivatov nastala iz tega naslova. Delamo analizo, na osnovi katere se bomo odločili ali bomo tukaj posegli in ceno regulirali.

Avtomobilska industrija je eden glavnih stebrov našega gospodarstva z nadpovprečno dodano vrednostjo. Slovenska avtomobilska industrija prispeva cca. desetino k slovenskemu BDP in več kot petino k izvozu. Zaposluje kar 40.000 ljudi. Sedaj pa je v avtomobilski industriji napovedano odpuščanje. Kako napovedana odpuščanja komentirate kot minister?

Avtomobilski industriji manjka delovne sile, se je pa sedaj zgodilo, da je Revoz, ki je edini proizvajalec avtomobilov in vrsto let največji izvoznik in svoje poslanstvo uresničuje znotraj največje svetovne avtomobilske zveze – Renault Nissan Mitsubishi, omejil svojo proizvodnjo z dveh na poldrugo izmeno. Iz tega naslova želijo odpustiti 350 delavcev v svoji proizvodnji. Generalno gledano je zaskrbljujoče, če tako pomemben proizvajalec, kot je Revoz, omejuje proizvodnjo v Sloveniji v času, ko se povsod drugod odvijajo porasti. Problem presežnih delavcev se bo po mojem mnenju rešil, saj imamo v Sloveniji premalo delovne sile.

Kakšne posledice bo za Slovenijo prinesel beg možganov? Kako ga ustaviti?

Po podatkih Sursa se je lani v Slovenijo priselilo 16.213 več ljudi, kot se jih je odselilo, zaradi česar se je povečalo tudi število prebivalcev. Od priseljenih jih je 78,5 odstotka prišlo iz držav nekdanje Jugoslavije. Razlog za selitev je bila največkrat zaposlitev. Za preteklo obdobje pred covidom smo naredili analizo in ugotavljamo, da je tudi, če »možgansko zgodbo balansiramo«, zgodba izenačena. Seveda pa je tu nekaj problemov. Sedaj je zgodba drugačna, kot je bila prej. Imamo manjšo stopnjo registriranih brezposelnih, kot je bila v začetku covida. To pomeni, da povpraševanje po delovni sili raste, ključen problem za razvoj naše ekonomije je postalo vprašanje števila in ustrezne delovne sile. Znotraj tega je pomembno, da mi ustvarjamo pogoje za investicije, zato da bomo prišli do pogojev, da bodo vsa slovenska ruralna in obmejna območja imela dovolj delovnih mest. Če nočemo, da se bo čez nekaj let večina slovenskega prebivalstva preselila v nekaj slovenskih mest, bomo morali ustvarjati pogoje, da bodo ljudje skozi dobro razvito infrastrukturo in delovna mesta živeli v tudi v teh obmejnih območjih. Mladi bodo na teh področjih ostali, če bodo imeli dobro plačano delovno mesto in s tem možnost delati poslovno kariero ter si ustvarjati družino.

Beg možganov je vprašanje, ki je povezano s tem, ali bomo imeli dovolj ustrezno plačanih delovnih mest v Sloveniji in tukaj gre za eno pomembno strukturno spremembo. Potrebno je ustvariti pogoje, da bomo zanimivi tudi za zahtevnejša delovna mesta. V Sloveniji smo trenutno relativno konkurenčni pri nižje plačanih delovnih mestih. Problem je, če želimo dobre sposobne ljudi bolje plačati, ker pri višjih plačah ob progresivni obdavčitvi, nismo konkurenčni. Nam se taka delovna mesta selijo izven Slovenije v prestolnice južno od nas, ker mednarodna podjetja to pride najceneje. Kot država moramo zagotoviti sistemske pogoje, da preidemo od komercializacije »mišic« do komercializacije možganov. To je ključna zadeva, ki vpliva na beg možganov. Mladi sposobni ljudje želijo dobiti dobro plačo pri nas in če ne morejo dobiti pri nas, ne zato, ker naši delodajalci ne bi hoteli dati, ampak če dobijo bruto znesek, enak kot v Avstriji, neto pa manj kot pri sosedih bodo šli v Avstrijo. Beg možganov se bo dogajal, če mi ne ustvarimo ustreznih pogojev za to, da bo tak kader pri nas nagrajen.

Pomurska regija je med dvanajstimi statističnimi regijami z 159.920 evri prihodkov na zaposlenega na 7. mestu. Kako po vašem mnenju dvigniti gospodarstvo v Pomurju?

Pomurje je v zadnjem obdobju doživelo strahovite spremembe. Res je, da indeks razvojne ogroženosti na nek način kaže, da so nerazviti in razviti v Sloveniji v približno enakem odnosu in da se ta razlika ne zmanjšuje. Po drugi strani pa je res, da se ekonomski kazalci, število brezposelnih in dodana vrednost, produktivnost izboljšujejo in te regije, ne samo Pomurska, napredujejo. Konec koncev je bilo v Pomursko regijo vloženega kar nekaj denarja skozi Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2019. Ogromno je bilo vloženo v kmetijstvo in vodovode, kljub kritičnim ocenam in diskusijam, kako je bilo to narejeno. Tudi v gospodarstvo in delo smo vložili preko 30 milijonov evrov v ogromno število podjetij, ki je v tem obdobju ustvarilo nekaj več kot 1500 novih delovnih mest. Ključni napredek regiji pa je dala avtocesta povezava. Lahko povem, da je pomurska regija naredila velik korak naprej in verjamem, da bo še bolj napredovala, tudi zato, ker imamo še potencial, da to podpremo z evropskimi in domačimi sredstvi.