INTERVJU
FOTO in VIDEO: Julija Fajhtinger, mentorica Seniških sinic
V okviru projekta Pomurske novice, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za kulturo, smo se pogovarjali magistro profesorico glasbe Julijo Fajhtinger o njenem poučevanju pevskega zbora Seniške sinice, ki delujejo pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem.
Julija Fajhtinger je po izobrazbi magistrica profesorica, ki med drugim uči otroke petja. Obenem jo ljudje poznajo tudi kot mlado kantavtorico, spremljevalno vokalistko in kitaristko.
V sklopu intervjuja pa smo se z mlado vsestransko talentirano glasbenico dotaknili njenega dela z otroki v Porabju. Julijo Fajhtinger je najela Zveza Slovencev na Madžarskem - Magyarországi Szlovének Szövetsége, da bi otrokom v Porabju v okviru glasbenih uric približala slovenski jezik. Tako da je pred nekaj leti začela voditi pevske vaje za učence iz osnovne šole na Gornjem Seniku v Porabju. Pevske vaje potekajo v tamkajšnjem kulturnem domu vsak teden. V tem okviru so tako ustanovili pevski zbor Seniške senice. V pevskem zboru so vključeni otroci vse od prvega razreda osnovne šole. Ostali pa so še otroci, ki so se zdaj priključili že srednji šoli, ampak so še želeli nadaljevati s pevskimi vajami pri njej. Za tedenske vaje pa pravi da so to bolj "glasbene urice s poudarkom na petju".
Doda, da je Zveza Slovencev na Madžarskem načrtno izbrala slovensko učiteljico, da bi tako otrokom bil omogočen pogostejši stik s slovenskim jezikom. Slovenski jezik se otroci učijo tudi med drugim v šoli, ampak kot sami vemo, je veliko težje jezik uporabiti v praksi kot v teoriji. Saj samo vedeti neko slovnico je lažje. Tako se na njenih urah petja uporablja samo slovenski jezik. Ob tem pa ji vmes mora pomagati tudi vodja skupine. Saj nekateri otroci doma govorijo še v porabščini, ki je nekako podobna prekmurščini ali to so prej izjeme kot pravilo. Drugi pa govorijo pretežno doma madžarsko in se zdaj učijo slovenščine preko besedil v pesmicah. Saj starši doma več ne govorijo slovensko. Tako mora vodja skupine vmes kaj prevesti tudi v madžarščino.
Trenutno je opaziti trend, da so v tem vsem obdobju pozabili na pravilno izgovorjavo besed, ker niso imeli toliko stika z jezikom. Poudari pa, da že zdaj kažejo veliki napredki zanju slovenskega jezika. Saj so bili na začetku teh glasbenih uric še nekateri otroci v vrtcu in jim je bilo res težko povedati kaj slovenskega. Zdaj pa, ko jim je glavni motiv za pridružitev postalo petje, se želijo v bistvu samo družiti in peti, kar se odraža tudi v znanju slovenskega jezika. Čeprav je še veliko izzivov, je glasba vsestranski jezik in se nekako razumejo. Sama pa poskuša vaje tako narediti, da ima vsak priložnost povedati, kaj v slovenščini. Oziroma si otroci med seboj pomagajo, ko jim je težko. Velikokrat jim sama najde kakšne slovenske skladbe, ki so mogoče primerne za njihovo starost in so moderne in tudi ljudske skladbe. Nato jim pa pove, da lahko poslušajo te skladbe in jim nato prepusti, kaj bi oni želeli prepevati. Tako imajo malo proste poti, da se sami lahko vključijo v ta del skladbe.
Priprava na koncerte pa je odvisna od pesmice. Za nastop v Slovenskem domu Lipa v Monoštru, kjer je potekal literarni dogodek: Obujamo dediščino: Pravljični večer za odrasle v Porabju so se otroci pripravljali vse od konca septembra, začetka oktobra. Nekatere pesmice pa so začeli vaditi komaj novembra. Ampak otroški možgani vsrkajo vse hitreje kot od starejših, tako da jim priprava ni delala problema. "Če je otroku pesmica všeč, jo doma posluša tudi do 100x. Tako se jo ima željo tudi nadalje doma učiti," pove Fajhtingerjeva.
V videoposnetku pa si lahko ogledate nastop pevskega zbora Seniške sinice z njihovo mentorico Julijo Fajhtinger, učiteljico, ki jo najbolj osrečuje to, da so si jo otroci vzeli za vzor in veliko manjših otrok govori, da želijo biti podobni njej.
Več fotografij v spodnji galeriji...