Ni lepšega vonja, kot vonj domačega kruha

Do kruha imamo res prav poseben odnos in ob besedi kruh vedno pomislimo le na najlepše stvari, kot so domačnost, toplina in omamen vonj. Kruh, ki v sebi nosi toliko truda, skrbi in ljubezni je pravi simbol blaginje, vsakdanjih in prazničnih ritualov. Prekmurje slovi po bogati ponudbi najkakovostnejšega kruha in pekovske tradicije. Tukaj kruh ni samo hrana, tukaj je simbol, ki je ukoreninjen v življenje.

Iz urejene vogalne hiše v vasi Mlajtinci vedno diši po sveže pečenem kruhu, vrtanku in drugih dobrotah iz krušne peči, da ti ob mamljivem vonju zaropota v želodcu. Nič ne diši lepše od pravkar pečenega kruha, ki ga gospodinja vzame iz krušne peči. Vonj, ki te spomni na dom, mamo ali babico. Da je to res, smo se lahko prepričali sami na kmetiji Horvat. K sebi nas je povabila mojstrica peke Viktorija Horvat in njen mož Jože, da nam povesta vse o tradicionalni peki kruha.

Kakšna je bila kmetija Horvat nekoč in kakšna je danes? 

Razmere na kmetiji so se venomer spreminjale. Več kot 40 let smo se ukvarjali z govedorejo, vendar smo jo bili nekaj let nazaj primorani opustili zaradi prevelikih fizičnih obremenitev. Dolga leta smo imeli tukaj tudi zbiralnico mleka, tja vse do leta 2014. Bili smo tudi pridelovalci zelenjave in poljščin, slednje še danes pridelujemo na 23 hektarjih zemlje. Vso pšenico, koruzo in ječmen prodamo, zadržimo le buče za domače bučno olje. Še pred iztekom zgodbe z zelenjavo pa se je začela na naši kmetiji razvijati nova dopolnilna dejavnost, ki traja še danes.

Naziv priznane mojstrice peke kruha ste si prigarali. Kakšna je bila vaša pot?

Peka kruha, vrtanka, posolank, gibice, ocvirkovih pogač, "postrüžnjeka" in drugih tradicionalnih pekovskih izdelkov iz krušne peči mi je ležala že od zgodnje mladosti. To je bilo delo, ki sem se ga vedno lotila z veseljem in pri katerem utrujenost zame nikoli ni bila ovira. 

Sosede, prijatelji in tašča so v veliki meri zaslužni, da sem se lotila tega posla. Verjeli so vame, me spodbujali na vsakem koraku. Za abrahama mi je tašča nato kupila tudi stroj za pripravo testa. In takrat lahko rečem, da se je zgodba resnično začela. 

Za moj kruh in druge domače tradicionalne prekmurske dobrote se je začel zanimati lastnik znane soboške domače trgovine Šklojca. Tako je padla odločitev, da svojo dejavnost tudi uradno uredim. Reden in tudi glavni odjemalec mojega kruha in drugih izdelkov iz krušne peči je trgovina Šklojca še danes. Prodajamo pa po naročilu še vedno tudi na domu.

Ste prejemnica zlatih priznanj in znaka kakovosti. 

Vrsto let sem se udeleževala raznih tečajev peke. O kakovosti svojih izdelkov sem bila prepričana, vendar sem si želela tudi uradne potrditve in še dodati vrednost mojim izdelkom. Na festivalu Dobrote slovenskih kmetij sem za kruh do sedaj prejela šest zlatih priznanj, iz tega naslova pa imam tudi dva znaka kakovosti. Vseh osvojenih priznanj se je do sedaj nabralo že kopico, nekaj jih imam izobešenih tudi v svoji pekarni.

Prisegate na domač in še topel kruh, kruh narejen z ljubeznijo. Kakšen kruh je to?

Želim, da vse kar gre od mene, je res domače in ima lastnosti prepoznavnih domačih izdelkov, kakršne smo uživali mi. Čeprav bi lahko napekla kruh in druge izdelke že zvečer za naslednji dan, saj ne bi izgubili veliko svežine, tega ne počnem. Še vedno se peke lotim ponoči, nekje po polnoči, tako da kruh in drugi izdelki pridejo na polico pred odprtjem trgovine ali k drugemu kupcu še vedno topli. Da nekdo dobi v roke še topel kruh, veliko pomeni. Želim, da stranke moje dobrote, ki pridejo iz moje peči, spominjajo na tiste dni, ko so v kuhinji lahko spremljale vsak korak svoje babice ali mame. Moram tudi povedati, da mi mož pri vsem veliko pomaga. 

Umetnost peke kruha v tradicionalni krušni peči je odvisna od dobre moke, pravilno vzhajanega testa in dobro segrete peči. Najboljša moka prihaja iz mlina, mi svojo dobavljamo iz Mlinopeka in Žnidaričevega mlina. Sama prisegam na domači kvas. Testa ne smemo "matrati". Samo z blazinicami ga gnetemo v krogu, dokler ne začutimo, da je gladko, da se ne sprijemlje več. Rek "kruha ne naredi moka, ampak roka", še kako drži. Ko testo odstopi od rok, je pripravljen na delitev na kolače. Priprava peči, njena temperatura je tukaj, na tem  mestu sedaj odločilna, kako bo naš kruh pečen. Kruh narejen z ljubeznijo je kruh po receptu naših babic. 

Prispevek je nastal v okviru projekta Pomurske novice, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Več fotografij v spodnji galeriji...