Z državnim sekretarjem Mitjem Slavincem o aktualnih temah

V sklopu projekta Pomurske novice, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo, smo se pogovarjali z dr. Mitjem Slavincem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Kakšna je po vašem mnenju šola prihodnosti?

Želim si šolo v kateri bi pri mladih spodbujali kreativnost, ustvarjalnost, logično razmišljanje in povezovanje naučene snovi z vsakdanjim življenjem. Krepile se bodo sodobne učne tehnologije, šolsko torbo bodo nadomestil tablični računalniki, umetna inteligenca bo zagotovila strojno prevajanje v realnem času in podobno. Šola pa mladim ne zagotavlja le znanja, ampak jih tudi vzgaja in socializira, zato bo pouk še kar nekaj časa potekal v šolah, v živo.

Kakšne posledice bo (oz. že je) po vašem mnenju pustilo šolanje na daljavo na osnovnošolce?

Prvi rezultati obsežne evalvacije, ki smo jo v zvezi s šolanjem na daljavo naročili na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport kažejo predvsem duševne stiske, manj socializacije in gibalnih spretnosti pri nekaterih učencih. Osebno pa zmeraj poudarjam, da se v vsaki stvari da najti tudi kaj dobrega in pred epidemijo so se le redki pogovarjali preko računalnika, sedaj pa je to postala vsakdanja praksa. Zaradi okoliščin so nekatere vsebine bile obravnavane manj podrobno. Učiteljem bi jaz tukaj kar zaupal in bi njihove izkušnje uporabil pri razmisleku kaj bi se dalo v učnih načrtih zmanjšati ali izpustiti.

V primeru slabih epidemioloških podatkov nas zanima, pod kakšnimi pogoji bi se strinjati, da se »zaprejo« vrtci, šole in fakultete?

Odkar imamo cepivo, se pred širjenjem epidemije lahko učinkovito zaščitimo, zato so vrtci, šole in fakultete zadnji v verigi dejavnosti, ki bi se morali zapirati. Sam prihajam iz Fakultete za naravoslovje in matematiko, kjer sem se že na začetku epidemije, še kot dekan zavzemal, da fakultete ostanejo odprte, seveda ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ. In sedaj, ko sem v vlogi državnega sekretarja še vedno zagovarjam isto, vzgojno izobraževalni proces mora ostati odprt in dostopen za vse. Veljati mora stališče, da si s cepljenjem udeleženci zagotovijo pravico do predavanj v živo.

Imate morda podatke, ali so se na kateri od pomurskih šol, pojavile težave pri izvrševanju samotestiranja v šolah?

Težave v Pomurju s samotestiranju niso nič drugačne kot v drugih regijah. Nekaj posameznikov nasprotuje samotestiranju učencev in nošenju mask, vendar večjih odstopanj ne zaznavamo. Po podatkih iz decembra lahko povem, da se zaradi ne strinjanja s samotestiranjem v Sloveniji izobražuje na daljavo 1,5 % učencev.

Odobrena so bila sredstva za 15 investicij v šole in vrtce v Pomurju. To je vsekakor lep podatek, kako ga komentirate?

To je eden največjih dosežkov te vlade in šolskega ministrstva, saj že preko deset let ni bilo tovrstnih vlaganj. Z odobrenimi investicijami smo v Pomurju naredili velik korak naprej k primernemu infrastrukturnemu razvoju šol in vrtcev. Npr. v občini Cankova bodo po več kot dveh desetletjih dobili nov, sodoben, varen vrtec. Šole in vrtci, sploh v manjših krajih, predstavljajo srce lokalnih skupnosti in zato je še bolj pomembno, da vlagamo v njih in vzdržujemo. Vse pomurske občine, ki so se prijavile na razpis za investicije v šole in vrtce so sredstva dobile.

Potem ko je v Rakičanu prenehala delovati dislocirana enota mariborske kmetijske fakultete - edini visokošolski strokovni študijski program v Pomurju, ki ga je izvajala javna univerza, smo ostali brez visokošolskih programov. Ali je morda v načrtu, da bi v Pomurju ponovno dobili kakšen visokošolski program?

V duhu skladnega regionalnega razvoja, ki ga zagovarjam tudi na področju raziskovane in visokošolske dejavnosti, je pomembno, da ima vsaka regija in njeni prebivalci primerljive možnosti in izhodišča za razvoj. Razpis še ni zaključen, zato ga ne moremo komentirati, obstoji pa realna možnost, da bi bilo na njem uspešno tudi Pomurje, kar bi nas vrnilo na zemljevid regij, kjer se izvajajo javno financirani visokošolski programi.

Kako po vašem mnenju zmanjšati negativne učinke, ki jih pomurska regija trpi zaradi migracij vrhunskih strokovnjakov?

Beg možganov je v Pomurju še bolj izrazit kot v nekaterih drugih regijah. Preprečiti se tega ne da nikjer, zato je treba zmanjšati negativne učinke, čemur smo v Pomurju zmeraj namenjali veliko pozornost. Imamo kar nekaj primerov, ki so edino pri nas, kot npr. Pomurska raziskovalna nagrada za najboljše magistrsko delo ali doktorsko disertacijo ali Pomurska akademija, ki povezuje naše vrhunske raziskovalce in umetnike. Temu morajo slediti tudi institucije, kot npr. raziskovalni inštitut, v katerem pa ne smemo usmeriti na vsebine, ki jih delajo že drugod po Sloveniji ampak razvijati nekaj, česar drugod še ni. Raziskave naših doktorjev v Soboški bolnici so zagotovo eden takih primerov.