Domoznanski utrip Splošne knjižnice Ljutomer

Splošna knjižnica Ljutomer je v knjižnici Mirana Jarca Novo mesto predstavila projekt "Domoznanska zapuščina, preplet kulturne dediščine-srce knjižnice v izvedbi Tomaža Markoviča, Florjane Kastelic in Vesne Laissani. V letu 2021 je bil razpis Združenja splošnih knjižnic Slovenije za najboljši projekt v splošnih knjižnicah v letu 2021 že devetič. Ljutomerska knjižnica je bila izbrana med prijavljenimi 11 knjižnicami (izmed 58 splošnih knjižnic po Sloveniji), na področju novih in kreativnih storitev za uporabnike. Poleg predstavljenega projekta so publiko zanimale aktivnosti z ukrajinskimi otroci in družinami (angažiranje sodelavke Jasne Branka Staman). Do sedaj je v ljutomersko knjižnico včlanjenih pet članov iz Ukrajine, ki bivajo v naši pokrajini.

Tomaž Markovič, Flora Kastelic in Vesna Laissani so postavili edinstveno in inovativno postavitev v knjižnici, ki je ni nikjer v Sloveniji (širitev knjižnice v muzej in preplet vseh aktivnosti v zavoda na domoznansko tematiko). Za preplet storitev knjižnice, muzeja in galerije so se odločili, ker so se razmere v času virusa Covid-19 spremenile. "Ponujati smo začeli različne virtualne storitve in multimedijske storitve: virtualne razstave, video predstavitve knjižnice in naših enot, še bolj so zaživele radijske oddaje(mesečne oddaje o ponudbi naših storitev, 14-dnevna domoznanska oddaja), FB stran knjižnice (deluje od leta 2013) in posebej muzeja in galerije je na novo zaživela lani), prenovili smo spletno stran knjižnice. Delovali smo multimedijsko in interaktivno. Nagovarjali smo vse ciljne skupine. Naša kulturna dediščina je bila v predalih, zaprta v omarah in na knjižnih policah. Želeli smo, da postane vidna in da še bolj povežemo naše enote. Zaradi prostorske stiske v knjižnici smo se odločili, da v prostore muzeja razširimo knjižnico in ju prepletemo," pove direktorica ljutomerske knjižnice Vesna Laissani.

Kot posebne oblike inovativne dejavnosti so razvili naslednje domoznanske aktivnosti:

- muzejske niše v knjižnici (širjenje knjižnice v muzej, interno gradivo kot lastna produkcija);

- galerijske dejavnost v knjižnici (na stenah knjižnice, samostojna razstava akademskega slikarja Ante Trstenjaka s 25 originali in kipom v prostorih knjižnice);

- predstavitev domoznanskega gradiva zunaj knjižničnih prostorov zaradi omejitev z virusom Covid-19 v slaščičarno Flo Cukeraj (lokalna podjetnico, ki ima svojo zbirko 3.000 knjig in je naklonjena umetnosti, kulturi, glasbi, kulinariki). Z razširitvijo knjižnične ponudbe navzven so pridobili nove obiskovalce prireditev, članov knjižnice in obiskovalce muzeja in galerije;

- povečanje založniške dejavnosti in spodbujanje lokalnih pobudnikov domoznanske in druge literature (knjige, pesniške zbirke, Zgodovinski listi, terensko delo in raziskovanje);

- okrepljena promocija domoznanske dejavnosti znotraj knjižnice (FB in nova spletna stran, radijske oddaje, sodelovanje v občinskih Novičkah, video promocije, knjižnične in muzejske oddaje). Z rezultati projekta so dosegli, da se obiskovalci odzivajo še intenzivnejše na njihove aktivnosti (osebno, v različnih medijih, pisno).

"Postavili smo edinstveno in inovativno postavitev v knjižnici, motivirali uporabnike za sodelovanje (FB in drugo), povečali obisk knjižnice, muzeja in galerije. Ob obisku knjižnice uporabniku ponudimo še ogled muzeja, galerije in tako dosežemo preplet dejavnosti in ponudbe zavoda kot celote.

Dosegli so, da so ljudje prepoznali pomen kulturne dediščine, domoznanstva in preteklosti. Z različnimi prej naštetimi pristopi smo pri ljudeh vzbudili motivacijo, zanimanje za našo zgodovino, domače avtorje, zgodovino in umetnost.

S tem, ko smo kulturno dediščino, ki je bila zaprta, zaščitena in varovana, dali »na svetlobo« in med ljudi, se je zgodila metamorfoza, prebujenje, preporod," še pove Vesna Laissani.

* Foto: Splošna knjižnica Ljutomer