KULTURA

FOTO in VIDEO: Sonja Tamše predstavila pesniško zbirko »Mamarime«

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, 10.11.2022 ob 16:00

V sredo, 9. novembra 2022, je v avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, potekala predstavitev pesniške zbirke: Mamarime, avtorice Sonje Tamše.

Predstavitev, ki sta jo organizirala Zavod za umetnost in kulturo Volosov hram in Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, je vodil Robert Titan Felix, slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in urednik.

Avtorica Sonja Tamše v uvodu pove, da jo je v Prekmurje privabilo njeno srce, saj je v študentskih časih spoznala svojo ljubezen. Nato je stekel pogovor glede njene prve pesniške zbirke "Mamarime." Pove, da že sam naslov pove, kaj pesmi prinašajo. Gre za pesmi mame. Večina njenih pesmi je nastala ravno v času, ko njeni otroci niso želeli spati. In takrat so se utrnile ideje. K temu, pa so botrovale vragolije njenih otrok, ki so se dogajale čez dan, tako lahko v pesmih najdete tudi stvari vzete iz vsakdanjega življenja.

Ob tem pa doda, da verjame, da se bo marsikatera mamica lahko našla v teh rimah. V teh rimah se bodo našli lahko tudi očetje in stari starši, strici in tete. Saj kdo se ne bi našel v tem zapisu zraven malih otrok: "V ponedeljek: Mami mami nočem vstati, hočem malo še ležati ..."

Knjiga je zasnovana, tako da je razdeljena na tri dele. V prvem delu je predstavljena njena ljubezen, ki jo je v bistvu pripeljala do sem, začetek vsega. V drugem delu je predstavljeno otroško življenje, otroške vragolije, svet materinstva, vse od jeze, žalosti pa veselja in igrivih trenutkov. V tem delu se bo marsikatera mamica našla v tem "tarnanju", kako je težko zjutraj vstati, tako veliko je za pospraviti, kako ne zmanjka "gvanta".

V tretjem delu pa je želela predstaviti sebe, svoje misli, ki se pojavljajo v času materinstva, ampak odražajo njo. In ta tretji del deluje rahlo socialno kritično, na kar je vplival sočasno tudi čas korone. Tako v tem zadnjem delu njene pesmi izražajo nezadovoljstvo, nestrinjanje in predvsem zavedanje, da moramo biti drugačni. Pisala je predvsem o svobodi, ki ji je zelo pomembna, da je ne omejujejo stvari, ki se ne bi smele dogajati.

Pisateljica pove, da se je že pred tem ukvarjala s pisanjem poezije, vendar ne dosti in to že v osnovnošolskih časih. Ji je pa materinstvo dalo odskočno desko, da je lahko začela ustvarjati točno to določeno temo. In to jo je tudi spodbudilo, da gre izven svojega okvirja in tako tudi izda to pesniško zbirko, ki je nastajala približno eno leto predvsem v nočnih urah in s katero je želela predstaviti ta pogled materinstva.

Ob tem pa poudari, da se starši premalokrat zavedajo stališča otrok, da so pač otroci, da morajo skakati, se vrteti, noreti, morajo kričati in delati neumnosti. Mi pa jih želimo včasih držati preveč na kratko. Seveda vedno z dobrim namenom, da so lepo vzgojeni in se lepo obnašajo. Pri tem pa pozabimo na njihove čisto osnovne potrebe, pač po tem, da so pač samo otroci. In meni, da bi se zraven otrok morali sprostiti in enostavno živeti.