Minister Han vrednost ukrepov ocenil na 1,15 milijarde evrov

Vlada je danes obravnavala predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje v letu 2023. Preden ga bo sprejela, bo šla s predlogi ukrepov, ocenjenimi na 1,15 milijarde evrov, še pred socialne partnerje in h koalicijskim poslancem.

Potem ko je vlada z uredbo določila, da mora dobavitelj pri maloprodajni ceni za poslovne odjemalce v pogodbah za leto 2023, ki bodo sklenjene do konca letošnjega leta, upoštevati ceno na nemški borzi, in je s tem navzgor omejila strošek dobavitelja, predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize med drugim podjetjem prinaša še subvencijo za strošek elektrike za leto 2023.

Obenem vsebuje tudi shemi subvencioniranja skrajšanega delovnika in začasnega čakanja na delo ter ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij v sodelovanju s SID banko. Gospodarski minister Matjaž Han je na novinarski konferenci po današnji seji vlade skupno vrednost ukrepov ocenil na 1,15 milijarde evrov.

To ima država po njegovih besedah v proračunu za prihodnje leto v rezervi. Pri tem odpade na ukrepe za subvencioniranje stroškov elektrike v gospodarstvu 850 milijonov evrov, za ukrepe za ohranjanje delovnih mest 100 milijonov evrov in za ukrepe za izboljšanje likvidnosti podjetij, ki jih bodo peljali s SID banko in podjetniškim skladom, 200 milijonov evrov, je naštel.

Pred dokončnim sprejemom, predvidenim v ponedeljek, bo vlada o predlogih v petek razpravljala še s socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), predstavila pa jih bo tudi koalicijskim poslancem. DZ naj bi nato zakon dokončno sprejel decembra, veljati pa bo začel 1. januarja in bo veljal za leto 2023.

V primerjavi z letošnjimi ukrepi za blaženje posledic energetske krize nameravajo prihodnje leto povečati najvišje dovoljene stopnje pomoči, omiliti vstopni pogoj, spremeniti pogoj za energetsko intenzivna podjetja ter poenostaviti izvajanje, da ne bo nepotrebne birokracije, je opisal Han.

Do pomoči bodo upravičeni vsi, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, niso pa upravičeni mali poslovni odjemalci, ki imajo že regulirano ceno, teh je okoli 100.000, ter podjetja, ki se ukvarjajo s financami in zavarovalništvom. Po zakonu bi država upravičencem subvencionirala od 40 do 80 odstotkov stroškov, če so jim cene energije zrasle vsaj za 1,5-kratnik povprečja cen v letu 2021. Najvišja dovoljena pomoč je do dva milijona evrov za upravičenja pri enostavni pomoči in do 150 milijonov evrov pri morebitni posebni pomoč za podjetja v posebnih pogojih.

Han je ocenil, da gremo proti koncu zahtevnega obdobja iskanja rešitev za gospodarstvo. Letos ima namreč elektriko po ugodnih cenah zakupljeno 70 odstotkov podjetij in ima težave zaradi visokih cen približno 30 odstotkov, prihodnje leto pa bo slika obrnjena in je zato za gospodarstvo treba najti rešitve. Te so oblikovali skupaj z gospodarskimi združenji, zato se nadeja, da bodo prihodnje leto pomagale gospodarstvu pri blaženju energetske krize. Obljubil je, da v "drobnem tisku zakona ni nobenih pasti za gospodarstvo".

"Z ukrepi bi radi vzpostavili konkurenčne cene energentov in takšne cene, ki jih imajo podobna podjetja v Evropi, in omogočili čimbolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje," je povedal. Dodal je, da država ne bo mogla pomagati v obsegu, ki si ga gospodarstvo želi. "A mislim, da je s tem predlogom zakonom narejena dobra osnova za zagotavljanje konkurenčnosti gospodarstva," je dejal. Ob tem je zagotovil, da bo elektrike in plina v prihodnjem letu dovolj za vse.

Po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra gre pri zakonskih predlogih za pomoč gospodarstvu za nadaljevanje ukrepanja države za spopad z energetsko draginjo. Vsi dosedanji rezultati po njegovem prepričanju dokazujejo, da gredo stvari v pravo smer.

Minister je obžaloval, ker na ravni EU še vedno ni bil dosežen dogovor o omejitvi veleprodajnih cen plina na nizozemskem plinskem vozlišču TTF. Cene plina in posredno elektrike so tako še vedno visoke ter se dnevno spreminjajo glede na vremenske napovedi, novice, povezane z ruskimi dobavami energentov, ali morebitne težave na področju proizvodnje v evropskih državah.

Kumer zato upa, da bodo 13. decembra na izrednem zasedanju ministrov članic EU, pristojnih za energetiko, vendarle uspeli doseči dogovor in dati signal energetskim borzam. Ponovil je, da je Slovenija pri tem zelo aktivna in podaja pobude za bolj ambiciozno omejevanje cen, pri tem pa si želi pridobiti čim več podpornikov med državami unije, so zapisali na STA.

FOTO: Pixabay in izrez slike.