Franc Rajnar predstavil pesniško zbirko »Igre v zakulisju«

V torek, 6. decembra 2022, je v dvorani Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, potekala predstavitev pesniške zbirke »Igre v zakulisju,« avtorja Franca Rajnarja.

Predstavitev pesniške zbirke sta organizirala Založba Cajt in Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Pesniška zbirka »Igre v zakulisju« zajema pesmi, ki so stare skoraj 40 let in so prepisane iz magnetofonskega traku in kasete.

Franc Rajnar je rojen v Murski Soboti. S pesništvom se je začel ukvarjati v osnovni šoli. Srednjo kemijsko tehnično šolo je obiskoval v Rušah.  Svoje pesmi je objavljal v Stopinjah in jih predstavljal na več literarnih večerih po Prekmurju. Zbrane  pesmi je že izdal v zbirki z naslovom Prvenec. Tokratni zbirki je dal naslov Igre v zakulisju. 

Tokratno pesniško zbirko Franca Rajnarja najbolj lahko opiše predgovor v knjigi, ki ga je napisal urednik Jožef Branko Pintarič. "Tematika pesmi je osebno izpovedna refleksija sveta. Socialno prežeta z vsakdanom nekega tujega sveta pesnikove mladosti. Pesniški svet je prežet z ljubeznijo in predanosti njej, je vibriranje svetlobe in  teme. Zavetišče visoko v nebeškem hladu v želji po višjem. V pesmih je čuti ti vonj po razpadu družbe in tedanje kulture, je zadnji stadij socialne požrtije.

Ure in ure brez kulture nezmožnost videnja problema in ne sprejemanje okolja,  ki zavrača drugačnost, po drugi strani pa velika želja in ljubljenje z njo, ki je  osvetljena v neskončno hrepenenje po njej neuslišani ljubezni okolice in nje. Za  pesnike pravijo, da so večni iskalci smisla, ki se utopi v spoznanju z njo. Hrepenenje po onostranstvu, po višjem je močnejše, kot želja v bivanju v nedefiniranem prostoru, ki zavrača vse, kar je več od povprečja. 

Ljubezen do matere se izrazi v tožbi do nje. Notranji upor do temeljnega vzroka razpada države, ki izgublja smisel in idealizem, ki izginja kakor človečnost,  ljubezen, čast in poštenje. Vse slednje postaja neumnost brez veljave, saj velja  samo še denar. Neuslišana naklonjenost družbe se izrazi v idealizirani podobi nedosegljivega in to je osmišljenost moške ljubezni in hrepenenju po ženski, za  katero se žrtvuje in bo vse, kar je, kadar koli imel in mu je ostalo, dal njej, to malo  človečnosti hrani zanjo. Rajnerjeve pesmi svobodnega pesniškega jezika presunejo. Soba njegovih pesmi je svoboda, ko bo duša zapustila telo - svojo ječo."

FOTO: Matej Končan.