Iz Amerike, prek Afrike, na Goričko

Alex Papp je pred slabim desetletjem zapustil rodno Montano, nedavno pa ga je pot pripeljala v Slovenijo. Njegova zgodba o prihodu na Goričko se, na začudenje mnogih, prične v Gani.

Severno Ameriko je zapustil leta 2004, ko je kot prostovoljec sodeloval v enoletni kulturni izmenjavi na podeželski šoli v Indiji. Ta izkušnja ga je zaznamovala in v njem vzbudila radovednost; želel je razumeti, na kako različne načine ljudje živijo in izražajo svojo kulturo. Od takrat je živel in poučeval v Gani, na Kitajskem in v Avstriji.

Poklic učitelja v mnogih pogledih opredeljuje njegovo življenje in identiteto. Veliko svojega prostega časa posveča boljšemu razumevanju, kako ustvariti učna okolja in odnose, ki spodbujajo rast učencev. Rad potuje, bere in piše kratke zgodbe. Čeprav še ni vešč slovenskega jezika, pozna že precej besed in besednih zvez, zelo všeč so mu pristna slovenska imena, večkrat pa se za šalo obregne ob sosednjo vas Fokovci, ki ima v angleškem jeziku svojevrsten pomen. 

Njegova zgodba o prihodu na Goričko se prične v Gani. Kot učitelj na ameriški mednarodni šoli je pred leti poučeval v Accri, glavnem mestu Gane. Med potovanji po Afriki, ga je pot med drugim zanesla v odročno vasico ob jezeru Bosumtwe, kjer sta tamkajšnjo počitniško vas Cocoa Village vodila Slovenca. Tako je spoznal Tjašo Rener, ki že več kot deset let ustvarja in živi med Slovenijo in Gano. Ker sta spletla tesne prijateljske vezi, jo je Alex obiskal tudi doma, v Sloveniji. Kljub temu, da je potoval in delal marsikje po svetu, se je zaljubil v lepote Slovenije. Danes s Tjašo soustvarjata projekt Panovci 9.

Alex je Slovenijo prvič obiskal leta 2018. V tistem času je varčeval za nakup manjše koče nekje v gorah blizu rojstnega mesta v Montani. Želel je najti prostor, kjer bi se ljudje lahko odklopili od divjega sveta in se ponovno povezali drug z drugim. Ravno te izkušnje je doživljal med potovanji in odrivanji po Sloveniji – občudovanje naravnih lepot dežele in globoka povezanost z ljudmi, ki jih je spoznal. Po Tjašinem predlogu za naložbo tukaj, je začel bežno pregledovati nepremičninske oglase, vendar resnega načrta za nakup ni imel.

Ko sta po spletu okoliščin naletela na posest na Goričkem, je bila to ljubezen na prvi pogled. Čeprav se griči na Goričkem geografsko precej razlikujejo od Skalnega gorovja, kjer je prvotno upal, da se bo ustalil, mu ravno tako nudijo tiste občutke miru v hitrem, modernem svetu.»V Prekmurju se počutim kot doma. Topli objemi. Šilce »šnopsa«. Krožnik poln hrane in še en, in še en … To so stvari, ki bi jih neznancu ponudila moja mama.« pove Alex, ki je imel priložnost delati in živeti marsikje po svetu in le redkokje doživel tako toplo dobrodošlico in gostoljubje, kot ga je navajen doma in ki ga vedno znova doživlja v Pomurju. Trda delovna etika, brez potrebe po pretvarjanju, razumni in iskreni pogovori in integriteta – so vrednote, po katerih je bil vzgojen in zato je hvaležen, da so ga tukaj medse sprejeli ljudje, ki živijo po teh idealih.  

Lansko poletje je že imel priložnost nekoliko raziskati okolico in se veseli, da jo bo lahko podrobneje spoznal v prihajajočih letih. Bar Kaja v Križevcih je zagotovo kraj, kjer se ustavi na jutranji kavici ali popoldanskem špricarju med kolesarjenjem. Poleti, ko ga je obiskala družina, pa so se po delovnem dnevu na kmetiji radi ohladili v jezeru ob Expanu. Trenutno živi in poučuje na Dunaju, večino prostih dni in počitnice pa preživlja na Goričkem. Ker projekt in obnova kmetije terja celega človeka, se je odločil pustiti dobro plačano službo in se preseliti v Panovce.

Foto: Alex Papp (osebni arhiv).