INTERVJU
(FOTO) Pachamama: multukulturni center v sobivanju z naravo
Pachamama Center se nahaja v Kunovi, majhni vasi blizu Negovskega jezera. Vizija centra je meditacijski in ekološki projekt, v katerem živijo preprosto življenje v sožitju z naravo. Na posestvu, kjer je sprva poleg polj stala zgolj ena majhna hiška, so danes številne zgradbe in kotički, ki služijo najrazličnejšim namenom.
Center Pachamama, kar pomeni Mati narava, sta pred več kot 25. leti ustanovila Dhiraj in Luz. Drihaj je domačin, ki se je nad različnimi tehnikami naravne gradnje navdušil med potovanji po svetu. Je praktični raziskovalec skrivnosti življenja sicer pa vodi različne tehnike meditacij, ki jih v svojem programu ponuja Pachamama center.
Z ženo Luz, Indijanko iz Peruja, sta se spoznala, ko je v Sloveniji obiskala brata. Med avtostopom proti Madžarski ji je ustavil Drihaj. Na začetke njune skupne zgodbe danes na posestvu spominja Ljubezenski kotiček, prvi izmed mnogih kotičkov, ki so jih ustvarili skozi leta. Med koščki mozaika na klopci je del registrske tablice, ki spominja na njuno prvo srečanje. Luz je "mama" Pachamame in skrbi za vrtove, kuhanje in umetniške projekte. Pogosto je zaposlena s sušenjem zelišč in izdelovanjem naravne kozmetike, ukvarja pa se tudi s čebelarstvom.
Ko se je Drihaj pred 30. leti začel ukvarjati z meditacijo, je naletel na misel, ki ga je vodila pri ustvarjanju centra: »vsak človek bi moral za seboj pustiti košček zemlje, lepši, kot ga je našel«. Luz pa je k temu dodala še pridih eksotike južnoameriškega duha, ki je opazen v številnih kotičkih. Vodilo centra je ustvariti nekaj kreativnega, lepega za oči in dušo ter povezovati ljudi in si vzeti čas za sočloveka, kar je v današnjem hitrem tempu življenja še posebej pomembno. Prav tako pa center služi kot primer številnih možnosti, kaj vse je mogoče ustvariti na preprost način, z naravno gradnjo in recikliranimi materiali.
Pachamama je multikulturni center, ki združuje umetnost, permakulturo, meditacijo, naravno gradnjo in še marsikaj. Pri njih so dobrodošli obiskovalci in prostovoljci, omogočeno je tudi daljše bivanje za ljudi, ki se želijo pridružiti njihovemu načinu življenja. K njim prihajajo ljudje iz celega sveta in vsakdo lahko tu najde nekaj pozitivnega: »enim je všeč arhitektura, drugim meditacija … pri nas vsak najde nekaj zase«. So kot ena velika družina. Trudijo se živeti zdrav in naraven način življenja. Imajo poletni in zimski vrt, na katerem pridelujejo ekološko sadje, zelenjavo in zelišča. Jedo, kar pridelajo in si prizadevajo biti karseda samooskrbni pri preskrbi s hrano. Večkrat dnevno meditirajo, izvajajo ustvarjalne umetniške projekte in iščejo zadovoljstvo v preprostih dejavnostih vsakdanjega življenja.
Ker živijo v sožitju z naravo, so tudi objekti na posestvu grajeni iz naravnih materialov. Glavno hišo so obnovili z glino in drugimi naravnimi materiali ter jo pokrili s slamo. Trenutno obnavljajo staro panonsko hišo, sicer pa so na posestvu še številni objekti; zunanja kuhinja, indijanska savna, meditacijska dvorana, ženski tempelj … med zgradbami se skrivajo raznoliki kotički, ki jih krasijo številni mozaiki, vsak pa skriva svojo zgodbo. Celotna zgodba je strnjena v 33 kotičkov, ki so skupno povezani v misli, ki najboljše opiše njihov center: »Je prostor, kjer se stikata nebo in zemlja. Kjer se mešajo različne kulture in slogi. Kjer vsakodnevne aktivnosti prehajajo v umetnost. Kjer duhovno preseže materialno.«
V indijanskem kotičku se nad ognjiščem zunanje savne dvigata stolpa z mozaikom orla, ki predstavlja Drihaja in na drugi strani kondorja, ki predstavlja Luz. Po njuni združitvi sta simbolno združila različne svetove in spremenila svet na lepše.
Ker imajo med letom na posestvu obilico dela, je zimski čas rezerviran za počitek in potovanja. Luz običajno odpotuje v rodno Južno Ameriko. Občasno se ji pridružita tudi Drihaj in sin Osho. Sicer pa oče in sin v hladnejših mesecih čas preživljata v delavnici, kjer si delita strast do struženja lesa. Tako lahko obiskovalci pri njih poleg naravne kozmetike, ki jo ročno izdelujejo, kupijo tudi ročno izdelane lesne sklede in druge umetnine.
Več fotografij v spodnji galeriji ...
Fotogalerija
Komentarji
!Za komentiranje se morate prijaviti
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Pohvalno ...lepo !!!