Luka Filip: »Moj največji cilj je medalja na olimpijskih igrah«

S prejemnikom zlate medalje na Olimpijskem festivalu evropske mladine, ki jo je osvojil z mešano ekipo smučarskih skakalcev, Lukom Filipom o njegovih začetkih, treningih, podpori družine ter prejemu zlatega odličja ter prihodnjih načrtih.

Kdaj je v vas preskočila iskrica, smučarski skakalec bom?

Smučarske skoke sem začel redno spremljati leta 2012. Tistega leta je Robert Kranjec postal svetovni prvak v smučarskih poletih. Od takrat naprej sem vsako minuto prostega časa posvetil pregledovanju vseh mogočih posnetkov, vezanih na smučarske skoke, ki sem jih našel na internetu, starša pa začel počasi prepričevati, da bi me peljala tudi na kakšen trening. Po dobrem letu prepričevanja so se moje sanje uresničile in sem lahko tudi prvič opravil skok.

Kakšni so bili vaši začetki? Imate podporo družine?

Trenirati sem začel novembra leta 2013 v Športnem društvu Jablance. Trenirali smo 3 krat na teden na manjših skakalnicah. Leta 2017 sem se nato včlanil Smučarsko skakalni klub Velenje, kjer sem nadaljeval s treningi in v tem klubu tekmujem še danes. Že od samega začetka sem užival vso podporo celotne družine, tudi obojih starih staršev. Na treninge, oddaljene 130 km, nisem nikoli zamudil. Večkrat je zaradi oddaljenosti prišlo do stiske s prevozom, vendar kljub temu nisem izpustil skorajda nobenega treninga. Tako sem domačim bil in še vedno sem neizmerno hvaležen, da so mi in mi še vedno omogočajo ukvarjanje s športom, ki me veseli. Ta hvaležnost pa se z leti le še vedno bolj poglablja.

Kako so videti vaši treningi?

V poprečju imamo od 6 do 8 treningov na teden. Približno polovica jih je izvedenih v telovadnici, kjer treniramo vse od moči, pliometrije do ravnotežja. Druga polovica je skakalnih treningov. Na trening naredimo v povprečju 6 skokov, saj je kakovost le - teh pomembnejša od števila skokov. 

Je v tem športu še kaj prostora za zabavo? Kaj počnete najraje v prostem času? Kako usklajujete obveznosti s šolo?

Prostega časa zaradi nabitega urnika treningov skoraj ni. So pa smučarski skoki šport, kjer je miselnost v glavi pomembnejša od fizične pripravljenosti, zato je pomembno tudi, da prosti čas čim bolje preživimo in se tudi poskušamo sprostiti. Sam v prostem času rad preberem kakšno knjigo, pogledam kakšen film ali zaigram kakšno računalniško igro s prijatelji. Kar se tiče šole pa imamo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju zelo dobro prilagojena ocenjevanja za skakalce. To nam omogoča, da kljub obilici treningov lahko treniramo nemoteno, šolske obveznosti pa z malce dobre volje in pravilno razporejenega ter izkoriščenega časa uspešno nadomestimo in opravimo.

Kaj mora imeti smučarski skakalec, da obvelja za talentiranega?

Na višji ravni tekmovanj sam talent nima ogromnega pomena. Najbolj se pozna pri mlajših, saj tisti, ki so bolj pogumni lahko lažje in tudi hitreje, napredujejo na večje skakalnice. Najbolj pa pride talent do izraza v mladinskih letih. Talentirani skakalci imajo po navadi gibljive gležnje, so nasploh zelo gibljivi, lahki in pa eksplozivni. Ob tem pa moram dodati, da sta gibljivost v gležnju in eksplozivnost odvisni tudi od genetskih predispozicij. Pri starejših skakalcih pa ima to veliko manjši pomen, ker je mogoče večino omenjenih kakovosti pridobiti s treningi. 

Kaj vam pomeni to zlato odličje na Olimpijskem festivalu evropske mladine? Kakšni so vaši dosežki do sedaj in načrti za naprej?

Ta zlata medalja ima zame in prepričan sem, da tudi za vso mojo širšo družino, nepopisno velik pomen, saj je to nasploh moja prva medalja iz večjih tekmovanj. Sam nanjo gledam kot lepo poplačilo za ves vložni trud in hkrati "super" odskočno desko za vnaprej. Moji dosedanji najboljši dosežki oziroma rezultati so uvrstitve med najboljših 6 na Alpskem pokalu ter zmage na domačih tekmah za pokal »Argeta«, kjer sem trenutno tudi vodilni v skupnem seštevku. Moj največji cilj pa je medalja na olimpijskih igrah. 

FOTO: Luka Filip (osebni arhiv).