Ali bomo v Sloveniji še pridelovali krompir?

V luči zadnjih dogodkov v kmetijski branži, kjer so nestrinjanja s kmetijsko politiko v Sloveniji, smo raziskali tudi področje pridelave krompirja v Sloveniji. V tem času je že velika večina krompirja posejanega, mladi krompir je ponekod že pokukal na plano. Posebno na Dolenjskem, kjer so se v zadnjih letih bolj specializirali za pridelavo zgodnjega krompirja. Mi pa smo za stanje v kmetijstvu na področju pridelave krompirja povprašali pomurskega pridelovalca krompirja dr. Mateja Kolenko.

Povedal je, da je na njihovi kmetiji že ves krompir posajen. Z pripravo zemlje in sajenjem gomoljev so pričeli takoj, ko so dopuščale vremenske razmere in se je zemlja malo ogrela. Površine s krompirjem imajo primerljive z prejšnjimi leti ampak v isti sapi pove, da bodo v prihodnje prisiljeni površine z krompirjem zmanjšati, zaradi vse bolj nesmiselnih zahtev nove slovenske kmetijske politike.

Ampak gremo lepo po vrsti. Sedanje vreme ugodno vpliva na kalitev in rast krompirja. Kolenko pove, da če bodo padavine dokaj enakomerno razporejene skozi vso rastno sezono in ne bo vročinskih šokov (krompir težko prenaša temperature nad 26°C), bo pridelek krompirja, seveda ob primerni skrbi za posevek, obilna. Kar je tudi cilj. Vsi drugačni vremenski odkloni pa prinašajo razne izzive v sami oskrbi posevka.

Prva neznanka v sami pridelavi krompirja je torej vreme. Naslednja ovira je na novo sprejet, slovenski kmetijski program, ki na prvo mesto postavlja varovanje narave, pridelovanje hrane in povečanje samooskrbnosti, pa v vseh nesmiselnih ukrepih zvodeni že takoj na začetku. Na Kolenkovi kmetiji bodo morali zmanjšati površine s krompirjem, zaradi zahteve širokega kolobarja, s kmetijsko zemljo so nekako omejeni in nenadna širitev površin, kar tako, iz danes na jutri, ni mogoča. Tukaj padejo prvi odstotki samooskrbe s krompirjem. Drugič padejo v tako imenovani pogojenosti oziroma minimalni pokritosti tal. 4. člen Uredbe o pravilih pogojenosti, predpisuje, da so za izpolnjevanje pravil pogojenosti zavezani vsi nosilci KMG, ki vlagajo zahtevke za intervencije neposrednih plačil in intervencije iz Programa razvoja podeželja. Zahteva, da kmetijska gospodarstva vzdržujejo talno odejo na 80 % njivskih površin od 15.11. do 15.2. naslednjega leta, zelo ovira pravočasno in kakovostno pripravo tal za pridelavo krompirja in nekaterih drugih zelenjadnic, ki se jih lahko prideluje v kolobarju s krompirjem (čebula, korenček, solata).

Kolenko še doda, da se krompir v Sloveniji prideluje letno na 2700 – 3000 ha njiv, kar predstavlja skupaj 0, 06 % vseh njivskih površin v državi. Tehnologija pridelave krompirja, čebule in korenčka, ki se jih lahko seje časovno v istem obdobju kot krompir, zahteva spomladi pravočasno pripravo tal do zadostne globine, da lahko oblikujejo dovolj veliki grebeni pri saditvi krompirja in solate, ter pri setvi čebule in korenčka. Le strukturno dobro pripravljena in prerahljana tla omogočijo nemoten razvoj gomoljev pri krompirju, korenov pri korenčku in rast solate in čebule pri pridelavi iz semena.

Matej šaljivo pove, da rade volje vrne srednješolsko izobrazbo, kjer so ga naučili, da je najboljša brana, zimska brazda. Ampak močno dvomi, da bi ga v srednji šoli zavajali na tak način.

Prepoved preoravanja tal jeseni, ter obvezna ozelenitev njiv oz. zastiranje tal z rastlinskimi ostanki v obdobju do 15.2. v naslednjem letu bo oviralo pravočasno pripravo tal za saditev krompirja. Kasnejše sajenje in slabše pripravljena tla in manj zimske vlage v tleh bo vplivalo tudi na večjo izpostavljenost posevkov poletnim sušam, kar bo še dodatno poslabšalo kakovost in količino pridelka krompirja in ostalih zelenjadnic.

Zaključi pa z najbolj dramatičnem ukrepom, to je nova predlagana EU zakonodaja o trajnosti rabi fitofarmacevtskih sredstev in njihova popolna prepoved uporabe na vsej občutljivih območjih. Tudi popolna prepoved uporabe sredstev, katere so sedaj dovoljene v ekološkem kmetovanju. Prepoved uporabe vseh FFS bi pomenila 40 do 60 odstotni upad pridelka koruze, če nebi bili vpeljani prilagoditveni ukrepi. V primeru le-teh pa bi še vedno beležili 15 do 30 odstotni upad koruze. Pri pšenici bi bil upad še večji, najhuje pa bi bilo pri krompirju, kjer bi bil upad pridelka 100 odstoten.

"Še veliko stvari bi bilo potrebnih za kakovostno pridelavo krompirja, ampak če se ne uredijo te bistvene, tudi ostale stvari nimajo nobenega smisla. Mi, kmetje skrbimo za urejenost pokrajine, da se zemljišča obdelujejo in ne zaraščajo. Na žalost se tega dejstva zaveda bolj malo, premalo ljudi. Če je okoljevarstvenikom cilj, da bomo krompir uvažali z velikimi čezoceankami iz Severne in Južne Amerike, bravo!" pove.

Kolenko upa, da bo prevladala zdrava kmečka pamet in da bodo zanamci še z veseljem gojili krompir na slovenskih tleh.

* Foto: osebni arhiv