Nuša Pavlinjek Slavinec: »Naša tehnologija omogoča spremljanje delovanja čistilne naprave iz naslonjača«

11 kampov je v zadnjih treh letih uporabilo slovenske rešitve za upravljanje z vodami. Ker se čedalje več turistov, tudi slovenskih, dobro zaveda pomena vzornega ravnanja z vodo in naravo v kampih, so se v družbi Roto tik pred počitnicami odločili, da jih izpostavijo kot vzorne primere.

Pet kampov na Hrvaškem, dva v Sloveniji in štirje v Franciji so med tistimi, ki so vgradili rešitve, ki ponazarjajo, kako se lahko odlično poskrbi za varovanje voda in narave:

• V Sloveniji so to Kamp Šobec, Kamp River Bled, Kamp Liza Bovec, Glamping Blaguč, Kamp Ajdovščina, Kamp Naturplac Ljubno ob Savinji, Kamp Ankaran in Kamp Portorož.
• Na Hrvaškem so to Valmar Poreč, Kamp Istra Premium resort Funtana Poreč, Kamp Funtana Poreč, Kamp Peruča in Kamp Mon Perin.
• V Franciji pa so to kampi Bonport Lunel, Nord pas de Calais, Korzika à Kamp in kamp Mayotte.

ZA čisto podtalnico in reke

Kaj so ti kampi storili? Nekateri turisti so žal še vedno manj pozorni na to, kaj vse spuščajo v odpadno vodo. Zato v kampih pogosto v odpadnih vodah opazijo več olja, maščob in nerazgradljivih odpadkov, ki bi sicer sodili v koš za smeti. Slovenska Kamp Šobec in Kamp River Bled sta s profesionalno vgrajeno čistilno napravo zaščitila vodo in okoliško naravo.

Z Roto tehnologijo v čistilnih napravah, ki so v obeh omenjenih slovenskih kampih (v tej primerih RoGreen PRO 1500 PE in RoGreen PRO 500 PE) odpadne vode učinkovito prečistijo, da neoporečne odtekajo v naravo. Denimo v podtalnico, tako da ne onesnažujejo naravnega okolja niti reke Save, ki je kopalna voda v neposredni bljižini obeh kampov. RoGreen PRO deluje neslišno, brez hrupa in povsem brez smradu, tudi kadar so kamp prikolici postavljene neposredno ob čistilni napravi.

ZA polne bazene ob suši

Hrvaški kampi, ki jih v velikem številu obiskujejo Slovenci, se ubadajo še z drugimi izzivi. V Valmarjevem kampu v Poreču so vgradili štiri rezervoarje za filtracijo bazenske vode (RoNdo 25.000 L). Zaradi pomanjkanja pitne vode je pomembno, da za bazensko vodo uporabljajo deževnico, ki jo prefiltrirajo. Prihranijo pri stroških, zadostna količina vode pa je hkrati ključna za sušne poletne mesece, ko se lahko pojavijo redukcije vode.

Drugo rešitev so z rezervoarji za razsoljevanje morske vode uporabili v Kampu Istra Premium resort Funtana Poreč. Z rezervoarjema Roterra 50.000 L in 30.000 L razsolijo in prefiltrirajo morsko vodo za bazene, s čimer privarčujejo pitno vodo iz vodovoda, obenem pa nimajo skrbi ob poletnih redukcijah vode. Kamp Funtana Poreč pa po novem uporablja 200.000 L zalogovnik vode Rottera. V njem je zbrana deževnica za sanitarno vodo za uporabo v straniščih in kopalnicah. Podobno rešitev so vgradili v francoskem kampu Kamping Nord pas de Calais.

ZA čisto morje

Kampa Peruča in Mon Perin na Hrvaškem sta podobno kot omenjena slovenska kampa vgradila čistilni napravi RoClean 200 PE in 100 PE, s čimer sta preprečila iztok onesnažene vode v jezero oz. morje. Za podobne rešitve so se odločili tudi v francoskih kampih Kamping Bonpart, na Korziki in pacifiškem otoku Mayotte.

Ključ je v sodobni, digitalni tehnologiji 

Nuša Pavlinjek Slavinec: »Naša tehnologija omogoča spremljanje delovanja čistilne naprave iz naslonjača.«

Zakaj vsi omenjeni evropski kampi uporabljajo slovenske rešitve? »Ključ je v tehnologiji. V družbi Roto smo razvili posebno tehnologijo upravljanja z vodo, ki lastniku kampa ali glampinga zmanjša stroške vzdrževanja, omogoča popoln nadzor, ob tem pa tudi digitalno oddaljeno spremljanje delovanja čistilne naprave,« pravi direktorica podjetja Roto Slovenija Nuša Pavlinjek Slavinec.

Primer. Posebne čistilne naprave za kampe RoGreen PRO se od običajnih razlikujejo po tem, da delujejo učinkovito kljub temu, da je vtok odpadne vode med vikendi bistveno večji kot med tednom. Prav tako je med visoko sezono bistveno večji kot izven nje. V tehnologiji čiščenja vode je to zelo pomembno, saj je sestava in količina vode v turističnih kampih bistveno drugačna kot v stanovanjskih objektih. Pogosto je več sive vode in več nerazgradljivih odpadnih snovi.

Temu je prilagojeno povsem avtomatsko delovanje teh čistilnih naprav. S pomočjo senzorike je omogočeno zbiranje podatkov o parametrih v čistilni napravi. Na podlagi strojnega učenja se optimizira delovanje sistema (zmanjša se poraba energije, poveča pa učinkovitost čiščenja vode). Množica podatkov je ključna za integracijo umetne inteligence v sistem upravljanja z vodo.

»S tako prečiščeno vodo lahko zalivamo zelenico ali splakujemo stranišča in prihranimo precej pitne vode. Investicija v čistilno napravo se lahko povrne v približno 5 letih,« še pravi Nuša Pavlinjek Slavinec.

* Foto: arhiv Pomurec in Roto