Pihalni orkester Murska Sobota obeležuje 90 let

Pihalni orkester Murska Sobota letos obeležuje častitljivi jubilej. Ob tej priložnosti v nedeljo, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici Osnovne šole 1 v Murski Soboti, znova pripravljajo svoj tradicionalni božično-novoletni koncert. V goste so povabili enega najbolj prepoznavnih glasbenikov slovenske glasbene scene, Dejana Vunjaka.

Letos obeležujete 90 obletnico. Kako se je začela vaša skupna glasbena pot? Nam lahko poveste kaj več o vaših začetkih?

Čeprav prvi indici govorijo o tem, da je godba v takratni Soboti igrala že prej, pa je bila le-ta uradno ustanovljena leta 1933, ko so jo v okviru obstoječega gasilskega društva ustanovili na pobudo Franca Lanščaka starejšega, Ludvika Cvetka in Jožeta Benka. Začetki so bili skromni. Glasbeniki z voljo do udejstvovanja v pihalni godbi so bili povečini brez instrumentov, kar je bila ena prvih in najpomembnejših nalog takratnega vodstva. Šele nato so svoje napore lahko vložili v igranje in vaje. Na prvem nastopu, ki je bil rezultat enoletnega dela, je igralo 23 glasbenikov. Ljudem je bilo všeč, še dolgo so govorili o »soboški bandi«, ki je svoja prva nastopa opravila v Murski Soboti in Šalovcih, prvi samostojni koncert pa pripravila leta 1938. Prvi kapelnik je bil profesor Ubald Justin, ki je v tridesetih letih učil v Soboti in orkester vodil do leta 1941, nato na kratko Mirko Tuš, že leta 1942 pa je dirigentsko palico prevzel Jože Grlec, ki je godbo vodil do leta 1980. Nato so bili dirigenti še dolgoletni ravnatelj glasbene šole Murska Sobota Ladislav Vöröš do leta 1997, nekaj leto Janko Škrajnar, od 2002 do 2022 pa profesor glasbe Simon Novak Simon Novak. Danes je dirigent Simon Sobočan, profesor klarineta.

Ali obstajajo posebni dogodki ali koncerti, ki so vam posebej ostali v spominu? Morda kakšna sodelovanja ali nastopi, ki so bili še posebej nepozabni?

Ravno to je eden od čarov in hkrati motivacija našega delovanja, saj so razni nastopi, dogodki in doživetja ostala zapisana v arhivih godbe, spominih godbenikov, nenazadnje oz. predvsem pa tudi v zadovoljstvu obiskovalcev in poslušalcev. Takoj po povojnem obdobju je orkester na mnogih prireditvah s svojim bogatim in vedno bolj kvalitetnim programom budil in utrjeval narodno zavest med poslušalci in bil nepogrešljiv na prireditvah in svečanostih. Sredi sedemdesetih je bila soboška pihalna godba v razcvetu. Veliko je nastopala na raznih zborovanjih in tudi v tujini, manjkala pa ni recimo niti ob obisku Tita v Murski Soboti leta 1966. V vmesnem času se je zvrstilo mnogo koncertov, gostovanj, gotovo pa je sodelovanje na velikih slovenskih manifestacijah in zborovanjih tisti mejnik, ki je bil godbenikom takrat spodbuda za nadaljnje delo. Število glasbenikov v orkestru je skozi zgodovino naraščalo in padalo, leta 1983, ob 50 letnici jubilejnega koncerta, pa se je v takratni dvorani Kina park, ki je tudi sicer služila kot tradicionalno prizorišče vsakoletnih promenadnih koncertov, zbralo prav toliko godbenikov.

V 90-letih velja izpostaviti gostovanje na svetovno znanem münchenskem Oktoberfestu, kasneje tudi v Ingolstadtu, iz obdobja novejše zgodovine pa tesne vezi in sodelovanje z madžarskim zdraviliškim krajem Bük, kjer smo zaporedno gostovali približno 10 let. Tu so tudi sodelovanja na poletnih festivalih in mednarodnih srečanjih pihalnih orkestrov v Sloveniji, na Hrvaškem in na Madžarskem, posebni so bili nastopi Celldömölku, v Vonyarvashegyu ob Blatnem jezeru ter v obmejnem mestu Letenye. Zagotovo se je v zadnjem desetletju med zanimivejše nastope v društveno kroniko zapisalo še mednarodno sodelovanje z Belgijo, v okviru katerega smo poleti leta 2017 gostili kraljevi orkester iz Belgije, natančneje Kon. Fanfare Eendracht Eksel & Percussion Feeling, s katerim smo pripravili mednarodno kulturno druženje, najprej z vajami, nato s skupnim koncertom na ploščadi pred gradom v Murski Soboti, kjer je skupaj nastopilo blizu 70 glasbenikov. To je bilo že povratno srečanje, saj je naš orkester gostoval v mestu Eksel v Belgiji v mesecu januarju 2017, koncert tamkaj pa je obiskal tudi slovenski veleposlanik v Belgiji. Od nastopov velja izpostaviti še sodelovanje v vseslovenskem projektu Dan Ljubezni, tradicionalni nastopi na »Miklošovon senje«, postavljanju mlaja v Murski Soboti in kresovanju v Černelavcih, kamor se je v zadnjih letih preselilo osrednje kresovanje MO Murska Sobota. Še vedno pa igramo na obletnicah društev in drugih družabnih dogodkih, še kako pa znamo preseneti na kakšni okrogli rojstnodnevni obletnici. Kar dvakrat smo sodelovali tudi v predstavi Lada Bizovičarja »Slovenska muska od A do Ž«, bili smo gostje Lendavske trgatve, velikonočnih procesij, na različnih dogodkih v okviru občine, kjer nam je kot eden najbolj prijetnih v spominu ostal ambientalno zanimiv »Sprehod po parku« v drevoredu pred soboškim gradom. Čeprav je bilo v času Covida delovanje orkestra oteženo, tudi v tistem času občanov MO Murska Sobota nismo pustili brez budnice in smo jo dvakrat zapored oddelili improvizirano z zvočniki na avtomobilu in primerno okrasitvijo vozila. Kar nekajkrat je bila soboška budnica z zvoki Pihalnega orkestra predstavljena tudi v osrednjih informativnih oddajah na Planet TV in TV Slo. Slednja je o soboškem orkestru leta 2017 pripravila tudi predstavitveni prispevek v oddaji Alpe Donava jadran.

Kako se je glasbena paleta orkestra spreminjala skozi leta? Ali je orkester ohranil svoj prvotni zvok ali se je prilagajal sodobnim glasbenim trendom? Kaj največ in najraje izvajate?

Nekoč je bil repertoar resda bolj klasičen, sestavljen iz koračnic in skladb za orkestre. A je prišlo do večje spremembe, ko je dirigentsko palico leta 2002 prevzel takrat 24-letni Simon Novak iz Ljutomera. Z njegovim prihodom se je strokovna in umetniška pot orkestra strmo dvignila, saj je osvežil tako repertoar kot tudi zven pihalnega orkestra. Godbeniškim koračnicam so se pridružila zahtevnejša dela iz sveta klasične glasbe, npr. avtorjev Johanna in Richarda Straussa, pa iz sveta pop/rock glasbe, tudi s skladbami izvajalcev Deep Purplov, Robbia Williamsa, Tine Turner, Joa Cockerja, Jamesa Browna, Queenov in drugih. Ne manjka niti slovenske zabavne glasbe, je pa orkester svoje nastope združil tudi že s številnimi bendi, kar je bila popestritev tako za godbenike kot za poslušalce.

Kdo ste člani orkestra in kako vključujete mlade glasbenike? Koliko let šteje vaš najmlajši in najstarejši član?

Pihalnemu orkestru Murska Sobota, ki danes šteje malo čez 40 aktivnih članov, predseduje pa mu Oliver Korošec, ki s svojim entuziazmom in pristopom že več kot 25 let na čelu godbe dobro povezuje vse generacije. Sestavljeni smo zelo pisanih profilov, tako zasebno kot glasbeno. Tako smo v orkestru združeni godbeniki različnih poklicev, izobrazb, delovnih področij ter interesov, pa tudi različnih glasbenih izkušenj. Nekateri igrajo tudi po več instrumentov, v ansamblih ali kar tako, ob različnih priložnostih. Zanimivo je vsak ponedeljek na vajah potem v neformalnih razgovorih slišati preplet teh znanj, izkušenj, mnenj in doživetij in se o njih pogovarjati. Trenutno najstarejši je 68-letni saksofonist Franc Kramar, najmlajši pa 7-letni Rok Rajbar. A prisotnost mladega Roka ni zgolj protokolarne ali promocijske narave, saj gre za izjemno talentiranega tolkalca, ki je prava paša za oči in ušesa vsepovsod, kjer se z njim pojavi soboška godba. Je pravi magnet za občinstvo, če pa je kje še kakšen band, za atrakcijo po potrebi na pomoč priskoči še njim.

Katera pihala oz. trobila prevladujejo v vašem orkestru?

Več je glasbenikov, lepše se imamo in lepši zven orkestra je. Zato v svoje vrste z veseljem sprejemamo vse instrumente, ki sovpadajo v to glasbeno zvrstjo. Igranje v godbi je lepa izkušnja in koristno izkoriščen prosti čas. Včasih sicer kdo pravi, da nima časa, a tistih enkrat na teden za dve uri v večernem času, se čas že najde, če se hoče. Trenutno je v zasedbi največ pihal, to je klarinetov in flavt ter trobent, želeli bi si pa več trobil kot so recimo pozavna, bariton, tuba itd., tudi tolkalistov, pa saksofonistov.

Kako bi opisali povezanost med člani orkestra? Kako se oblikujejo vezi in prijateljstva med glasbeniki skozi leta skupnega ustvarjanja glasbe?

No, to je pa prav zanimiva zgodba v našem orkestru. V trenutnem sestavu najdemo kar devet družinskih navez (starš-otrok, bratje in sestre, mož-žena), odlično vzdušje v orkestru in ljubezen do ohranjanja glasbene aktivnosti pa je to, kar je glavno poslanstvo soboške godbe. Spodbudno je tudi dejstvo, da je polovica godbenikov mladih, tako da bodo še dolga leta lahko prispevali k njeni rasti in prepričani smo, da se za njeno prihodnost ni bati. Zgodbe so zanimive, nekateri so se v godbi spoznali, nekateri družine oz. njihovi rodovi pa že skozi generacije skrbijo za članstvo v soboški godbi. V enem primeru celo od ustanovitve naprej pa do danes.

Kakšni so načrti orkestra za prihodnost? Ali imate kakšne posebne projekte ali cilje, ki jih želite doseči v naslednjih letih?

Čeprav je bilo v času Covida delovanje orkestra oteženo, je to sovpadalo tudi s časom, ko je dolgoletni dirigent Simon Novak zaradi svojih obveznosti najavil, da se bo po 20 letih počasi poslovil. Zavihati smo morali rokave in najti novega umetniškega vodjo, s katerim smo se res hitro ujeli. V letu 2023 je tako v Pihalnem orkestru Murska Sobota zavel nov veter. Znova gre za Simona, tokrat Simona Sobočana, 32-letenga magistra klarineta, doma iz Lendave. Z novim dirigentom je zavela nova energija ter svež veter, udeležba na vajah se povečuje, prizadevnost se vrača, aktivno pa smo se lotili tudi povečanja članstva in v svoje vrste vabimo nove glasbenike. Želimo zamenjati dotrajane in dokupiti nekatere nove instrumente, popestriti glasbeni repertoar, znova bi radi obudili mednarodna gostovanja ter koncertne dogodke. No in ravno takšen nas prvič po letu 2019 znova čaka decembra, gre za naš tradicionalni božično novoletni koncert.

Kako boste obeležili 90. obletnico orkestra? Ali pripravljate kakšen poseben dogodek ali koncert?

Po nekaj letih premora, letos 17. decembra ob 17. uri v telovadnici Osnovne šole 1 znova pripravljajo svoj tradicionalni božično-novoletni koncert, tokrat z dodatno energijo še zaradi obeležitve 90-letnice. V goste so povabili enega najbolj prepoznavnih glasbenikov slovenske glasbene scene, Dejana Vunjaka, s katerim se bomo predstavili tudi v skupnem nastopu. Tudi to je ena od aktivnosti, s katero se želimo približati še širši množici, navdušiti koga za glasbo in če možno, privabiti ne samo lepo število gledalcev, pač pa tudi nove mlade glasbenike, ki bodo pomagali pisati tudi naslednje poglavje in obdobje »soboške godbe«.

* Foto: arhiv društva