GOSPODARSTVO
Z ozimnimi žiti posejana površina njiv nekoliko večja
V primerjavi z jesenjo 2022 je bilo z ozimnimi žiti in oljno ogrščico posejanih okoli 64.000 hektarjev njiv oz. za 3 % več. Prvim je bila namenjena večja površina kot leto prej, drugi pa manjša.
Tako krušna kot tudi krmna žita posejana na večji površini njiv kot jeseni leto prej
S statisičnega urada poročajo, da je površina z ozimnimi žiti, tj. s krušnimi žiti (pšenico, piro in ržjo) in krmnimi žiti (ječmenom, ovsom in tritikalo), bila za 4 % večja od pred letom dni posejane površine njiv. Skupno je bilo z ozimnimi žiti posejanih okoli 61.000 hektarjev njiv.
Setvi ozimnih krušnih žit je bila namenjena za 3 % večja površina kot leto prej, obsegala je skoraj 32.000 hektarjev. Krušna žita so tako predstavljala 52 % vseh posejanih ozimnih žit. Največ te površine je bilo posejane z ozimno pšenico, jeseni 2023 je bilo z njo posejanih skoraj 30.000 hektarjev oz. za 3 % več v primerjavi z jesenjo 2022. Površina z ozimno piro se je v primerjavi z letom prej povečala za 13 %, na okoli 540 hektarjev. Ozimna rž je bila posejana na približno enako veliki površini, skupno na 1.209 hektarjih.
Tudi ozimnih krmnih žit nekoliko več
Ozimna krmna žita so obsegala za 4 % večjo površino kot prejšnjo jesen, okoli 29.100 hektarjev. Ponovno je bilo posejanih največ ozimnega ječmena, za 6 % več kot prejšnjo jesen, skupna površina je obsegala skoraj 23.000 hektarjev. Tritikala je ozelenila podobno veliko površino kot leto prej, posejana je bila na 5.735 hektarjih. Med krmnimi žiti je bilo posejanega najmanj ovsa, za 11 % manj kot leto prej, na 470 hektarjih.
Jesenska setev žit in oljne ogrščice, Slovenija
Vir: SURS
Površine, posejane z ozimno oljno ogrščico, so se zmanjšale tretje leto zapored, posejanih je bilo nekaj več kot 3.000 hektarjev njiv oz. za desetino manj kot jeseni 2022, še poročajo s statisičnega urada.
Foto: arhiv Pomurec
Fotogalerija
Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Več pšenice manj hrane za Slovence. Kajti kmeteki sejejo pšenico da jo plasirajo čez slovenskih meja. Tukaj v Sloveniji pa pridobimo samo subvencije vse vrstne. Od suše do podvodne do neurja bo ptajboga kaj ne vse. Zato kmetje nič čisto nič neprieljujejo hrane za Slovenijo.
I’m using an online business opportunity I heard about and I’ve made such great money. It’s really user friendly and I’m just so happy that I found out about it. Here’s what I do. For more details visit————————➤ 𝐖𝐰𝐰.𝐁𝐢𝐳𝐖𝐨𝐫𝐤𝟏.𝐂𝐨𝐦
youtu.be/G3ykx1qWUuo youtu.be/fYXgOZm7gow youtu.be/MfOaCX2-aZ8
Torej bo Slovenija samooskrbne s pšenico, žitom in potem moko in kruhom. Težava bo v tem, ker bodo kmetje to zrnje prodali v tujino v Avstrijo in italijo in mi bomo jedli ukrajinsko slabe kvalitete izdelke iz žita, daj slovenski mlini med njimi Mlinopek Murska Sobota, ne bodo hoteli našim kmetom plačati malo višje cene za to zrnje, saj bodo potem manj zaslužili. Tu bi morala vstopiti državna kmetijska politika in urediti to razmerje med ceno kmetov kot pridelovalcev in zaslužkom mlinarjev. Tu bi moralo biti pogojevanje za subvencije, če kmet nebi oddal za primerno plačilo zrnja slovenskim mlinom potem ni subvencije. V enaki meri bi morali zabičati tudi mlinarjem. Rezultat tega cenenega zrnja iz Ukrajine in tudi madžarske je, da kupujemo kruh kateri si več tega naziva ne zasluži, saj je v njem le malo moke in vsega drugega preveč, na primer soje.
Politika ne dela za kmete
Kmet naj dobi subvencije glede na to, koliko pšenice žita, ječmena, bučnega semena, sončnic, oljčne repice, solate, korenja, ajde, prosa, proda, seveda po primerni ceni. Ne pa da država deli subvencije na temelju tega, koliko površine je kmet preoral, kar mu izmerijo z aviona. Če lahko država kontrolira ceno pogonskih goriv, potem se lahko enako dogaja na področju kmetijstva.
Vsi bi radi kmetom določali, ka bi kmet lejko pa ka nej, kak bi naj pa kak nej, ka pa tisti podpiranci od države, ka nan upokojencem odjedajo kruh, cigani, vsi ka dobijo od države ne vem kakšne podpore pa za to ne napravijo nič, ka ne bi od bog zna kakšnih subvencij, od nepovratnih sredstvih, vsikdar samo eni in isti , eni pa nikoli nič,..... To vas pa ene nikoli nič ne moti, kelko je takšnega dela ka bi lejko takšni delali, nej samo po kmeti mlatiti, po tisto ka najbolj dela. Tu dobivajo pomoč, v Avstrijo pa na črno odijo delat, a to vas pa nič ne moti, samo le po kmetu mlatite.
Gost ob 7:41 ljudje so oprani , ples jim je pa minil in dokaj hitro .. tisti kateri pa so volili Holoba pa so obmolknili !
Tema je kmetijske narave, zato moramo mnenja pisati o kmetijstvu in kmetih. Še kako nas moti, kot to naštevaš, vendar ko bo ta tema, potem bomo povedali tovrstno svoje mnenje. Strinjam se s tabo v tej državi ni nič urejenega, vse samo funkcionira stihijsko čez palec in med tovrstno funkcioniranje spada tudi kmetijstvo. Torej ljubi kmetje, moramo poskrbeti, da se znebimo teh kriminalcev na oblasti, ki nas vodijo že 32 let na 45 let podlage in pridejo novi ljudje kateri razumejo, kaj je demokracija, kaj je resnica, pravičnost. Leta 1990 smo nekateri ta pravi pomladniki to hoteli dosečti, vendar so bili mnogi vaši vrhovni voditelji v stranki takratne SKZ zlizani s takratno kriminalno titoistično politično združbo in so njim pomagali, da so nas onemogočili. Kmetje, tudi v svojih vrstah morate malo prevetriti kadre in nastaviti nove mlade, saj le tako lsahko zaveje v kmetijstvo novi veter. Teh Žvegličev in Kučanov se morate rešiti, saj so ves čas na vodilnih mestih, kmetijstvo pa z vsakim dnem tone v brezno.
Morda bi tu dal temu tvojemu razmišljanju samo eno pripombo, ko piše, da imaš malo pokojnino, torej si upokojenec. Samostojni podjetnik ne more opravljati še naprej nemoteno dejavnost, ko se upokoji, kot ti kmetijsko dejavnost. Lahko dela le nekaj ur na teden. Torej tudi tebi država gleda skozi prste, ker si kmet, ko lahko neomejeno delaš na kmetiji, ne vem, če si sam ali pomagaš svojim naslednikom. Potrebno je resne preureditve kmetijstva in statusa kmeta, tako da bo lahko rentabilno proizvajal in živl človeka dostojno življenje.
Karel K dobro jutro vam želim in sem vesel za vaše izčrpne komentarje ! Lp
Karel K. Jaz lahko pišem, vi pa vseeno včasih preveč dramatizirate. Sem kaj sem, sem pošteno delal in še delam pa bom delal, dokler bom lahko pa ni takšnega inšpektorja , ne policaja, ne boga in ne vraga da mi to prepreči. Tako ,da v Sloveniji lahko delaš vse, samo pošten ne smeš biti. Imam kar imam, prigarano z lastnimi žulji,nikoli nič dobil, ne dokladov, ne subvencij, ne štipendij za svoje otroke, ker sem si napravil svojo hišo in imam tri njive zemlje.
Nihče vam ne oporeka, da ste kmet, vendar če podjetnik v penziji dela, ga preganja inšpekcija, če dela preveč kot to vi pravite, da delate neomejeno. Če si penzionist hoče zaslužiti omejen znesek letno cca 6.000,00 EUR mora za vsak mesec kupiti vavčarja cca 12 EUR in šele tako lahko dela. Ne vem kako velike so te njive, mislim pa da niso površinsko velike, zato se ne imejte za kmeta, saj tudi jaz imam tri njive zemlje, vendar ne kmetujem in ne dobivam subvencij. To je res, da si v Sloveniji le lahko kriminalec in s koruptivnimi prijemi služiš, s prekupčevanjem, saj so ljudje s tovrstnimi kriminalnimi in koruptivnimi etiketami na najvišjih državnih funkcijah. V tujini so kmetje v penziji in od te penzije lahko živijo dostojno življenje, zato jim ni treba delati, delajo njihovi nasledniki, če jih pa nimajo pa zemljišče prodajo ali dajo v najem. Seveda midva nisva kmeta s tremi njivami, to je miselnost izpred leta 1990 v dobi Panonka kmetijske politike, da je vsak kateri ima tri njive kmet. In ta miselnost se podaljšuje v samostojno državo z Žvegličem, ko kmetijska združenja za kmeta označijo vsakogar kateri ima nekaj arov vrta z namenom, da mu lahko zaračunajo članarino za kmetijsko zbornico. Da potem lahko Žveglič pa Kučan pa Meolic lahko špilajo funkcionarje.
SKP (Skupna kmetijska politika) velja za obdobje 2023-2027. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na Evropsko komisijo v formalno presojo predložilo dopolnjen predlog Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo (SN 2023–2027), ki ga je Vlada Republike Slovenije potrdila na seji 28. V okviru SN 2023-2027 je na voljo 1.798.673.211,11 evrov. Od tega: 1. za prvi steber SKP 683.500.468,88 EUR: 1.1. neposredna plačila: 657.650.260,00 evrov; 1.2. vinski + čebelarski sektor: 25.850.208,88 evrov; 2. za drugi steber SKP (razvoj podeželja): 1.115.172.742,23 evrov (550.850.960,00 evrov EU itd. Naloga subvencij po SKP je cenovno dostopnejša cena živil za vse prebivalce EU. Ker gre denar na osnovi sprejetega Strateškega načrta članice, mora biti potrjen na organih EU. Ker gre v primeru subvencije kmetom za enotni trg EU, ne more in ne sme Slovenija nič spreminjati znotraj okvira SKP, ki je bil predan in potrjen s strani EU. Članice EU morajo spoštovati načelo svobodnega tržnega določanja cen . Napačno je naprtiti krivico, da jemo Slovenci vedno dražji kruh na pleča kmetov, ampak se je treba vprašati zakaj večina volivcev izvoli slabo vlado, katero sestavljajo nekompetentni in večkrat skorumpirani ministri, ki bi morali izvesti prepotrebne reforme: debirokratizacija, ki lahko zmanjša zaposlenost javnih uslužbencev za vsaj 30%, sanirati državno zdravstvo, kjer zaradi korupcije ponikne najmanj 1 milijarda EUR, zmanjšati številu ministerstev in tam zaposlenih političnih kadrov na nivo tako velikih držav kot je Slovenija. Mediji bi morali izbrskati vse podatke in morebitne nečednosti politikov, ki se potegujejo za najvišje položaje v državi. Sicer pa je potrebno prst uperiti v inflacijo, ki nam kaže ali je vlada sposobna (nizka inflacija) ali je nesposobna (visoka inflacija). Na koncu naj dodam, da smo Slovenci lahko srečni, da imamo tako delovne kmete, saj naša država v celotnem EU najslabše skrbi za svoje kmete, ki so na največjem podnebnem udaru v EU (suše, neurja, toča itd.) in ki hkrati pridelujejo v enem od najtežjih pogojih za kmetijstvo (strmi tereni, slaba kvaliteta zemeljske mrve, tudi prekmurska, dravska, celjska, ljubljanska in dolenska ravan ima zelo tanko humusno plast in je potrebno z dragimi agrotehničnimi ukrepi vzpostavljati vsaj povprečno rodnost prsti. Sramotenje kmeta s 3 ha da ni kmet, ni na mestu. Tudi na 3 ha si lahko konkurenčen, če proizvajaš kulture, ki imajo veliko tržno vrednost (mislim predvsem na vrtnarsko, trsničarsko, sadničarsko in zeliščarsko proizvodnjo). Glede članstva v Kmetijski zbornici, pa bi se strinjal, da bi moralo biti prostovoljno.
Slovenski naroed že 32 let na 45 let podlage ne more izvoliti dobre vlade s kompetentnimi ljudmi, saj v teh letih na volilnih lističih ni bilo ljudi, politikov, strokovnjakov kateri bi bili kompetentni, so le vedno Kučanovi in Janševi. Ti pa že vsa ta leta govorijo o debirokratizaciji o reformah reform in podobno. Potrebne so spremembe političnega sistema, saj titoisitčni politični sistem ne dovoljuje nobenih reform, kaj šele korenitih sprememb funkcioniranja države. To kar velja ali se pripravlja za funkcioniranje v EU, v Sloveniji nikoli ne funkcionira, to je taqko statistično v slogu SKP objavljeno na papirju, v življenje pa se ne spravi, ker so na odločilnih funkcijah le ljudje kateri vedo le birokratsko to prepisovti in državljanom metati tone peska v oči. Še enkrat potrdim, da človek s tremi hektarji ni kmett v pravem pomenu besed. Seveda se lahko ukvarja z zelenjadarstvom, vendar je to rentabilno le, če ima na tej površini ratslinjake, steklenjake, ne pa prosto prirejo in država mora imeti ustrezno kmetijsko politiko, da ta kmet lahko zasluži toliko, da lahko z družino preživi, da lahko gre na dopust, da lahko obišče gledališče in vse s tem povezano. V Sloveniji pa se računa, da naj le toliko zasluži kmet in vsak drugi, da životari iz dneva v dan, da ne crkne od gladu. Ja ni težko prepisovati evropske in domače razvojne resolucije, ampak je potrebno razumeti življenje. Rodovitni sloj zemlje je bil uničen v bivžem sistemu intenzivnega kmetovanja, ko so se uporabljale samo kemikalije za uničenje plevela škodljivcev. Prst se je zastrupila in da se to popravi je potrebno desetletja morda stoletja, da naravna kemija funkcionira. Potrebno je v zemljo vnašati gnoj in humos, ne pa še naprej samo orati in škropiti. Sramotenje znanosti je, ne predlagati rešitev ampak samo pisati elaborate oziroma jih prepisovati, saj si jih lahko sam vsakdo prebere.
Vse se vrti okrog denarja,žalostno pa je da je zelo malo človečnosti in preveč nevoščljivosti,
Po večini ne prodaja kmet svojih pridelkov v tujino ampak posredniki ki kmetu dogovorno zbijajo ceno za lasten zaslužek.
Mlinopek napolni silose z staro uvoženo pšenico pred žetvijo.kam mislite da potem gre slovenska pšenica?v italijo ker v sloveniji nimamo silosov da bi skladiščili svojo pšenico.ker drugače nebi mogli sploh vršiti odkupa.
Kmeteki štrajkajo niso pa sposobni odgovoriti novinarju zakaj štrajkajo. Zdaj jim niti že ne odgovarja njihova gozdarsko kmečka zbrnica. Kaj če bi ti vsi keri štrajkajo zdravniki, kmeti, sodniki, tožilci, zavili rokave pa pomagali tistim keri so najprej na vrsti v tej državi. Ljudje keri je neurje uničilo dom in vse nihvo dotedanje življenje. Kako ni sram ljudi keri imajo kruh streho nad glavo vsake toliko nove avtomobile izlete dopuste v tujini. Ali pa kmeti keri imjo na dvorišču bogastvo v mljonih. Velike avtomobile, kombanje, traturje kot hiša, štirikolesnike z keimi se po njivah vozijo, vinograde, gozdove. Pa še in še. Kajti ko vse to človek vidi ti gre na bruhanje kaka bogastva imajo pa še več bi imeli.
Ti zgornji si pravi kmetek, tudi ti si eden tistih, ki lahko zavihaš rokave in greš pomagat,ja kaj si pa delal do sedaj, da gledaš kaj imajo drugi, ti piši kaj imaš ti in zakaj si ti izjema, da ne greš pomagat.Je treba delat ne pa okol ga srat, to ti pa ne diši, Pometi si svoje dvorisče in prag.
Ti ka tak rad sereš po kmetaj si meu pa šče maš možnost postati kmet.idi na banko zemi kredit boš doubo subvencije kupiš zemlo vêlke traktore pa buš se lejko tudi preseravau dien pa nauč na njivaj kaš rešuvau kredite.eli tèbi lekaj bole paše sakšëga 19 na bankomat poglednuti či je prišla sociala te pa v bufet mudrovat o kmetih.
Ivan, Ivan, s tem ko modrujem v buffetu, rešujem gospodarstvo in vračam državi v obliki davka !
Počasi se bo treba odločit kaj in kakšen JS rabimo. Zdravnike, medicinske sestre, ipd definitivno rabimo...Če boste želel imet zdravnike, jih boste plačali, ker takšna je pač njihova vrednost v družbi. Tej ali na oni strani meje. In predvsem uredili delovno okolje. Ne rabimo pa desettisočev fikusev tam v JS, ki špilajo volilno bazo ene opcije, in požirajo denar ki bi ga lahko namenili res potrebnemu delu JS. Ter birokracijo, ki se množi kot virus, sama sebi producira nove službe, z novimi zakoni, pravilniki, obrazci, štemplanjem, lepo za svojo žlahto, realni sektor, kmeti, podjetniki, obrtniki pa naj gagajo cele dneve, ponoči pa naj bi študirali vedno nove umotvore povampirjene birokracije. Potem pa zmanjka za tisti nujni del JS
Sam vprašam,zaresno,ali kdo prebere dolgovezenje človečka Károlya?E,tak,ko si v plenicaj,gledaš svet iz kamrice,ko te nihče ne mara,poskušaš biti nekaj,pa nisi,oz .si komunist kot Ivan,pa spreobrnjeni,izdaja,no,tedaj si Károly K .,dno.
Državi vračaš kar si dvignil 19tega?
Kmetijčeki so zavaljenci,odvisni od denarja delovnih ljudi prek subvencij .
Pa kako si lahko "tako zabit", ti, ki se skrivaš pod Lendavskim nadvojvodom. Pa ne odnehaš in nev odmehaš z razkazovanjem svoje norosti. Sicer pa, "Noro ostane noro"
Gost,razumem,nisi na mojem nivoju diskurza....ne dosegaš razsežnosti,sicer pa,prav imam.