Soja obrodila dobro, buč za olje, sadja in grozdja manj

Pri večini sadnih vrst v intenzivnih in ekstenzivnih nasadih je bila letina v lanskem letu zaradi spomladanske pozebe in intenzivnih padavin zelo slaba. Podpovprečna je bila letina grozdja v vinogradih. V medletni primerjavi je bil manjši tudi pridelek pšenice, letina koruza pa se je povečala, so sporočili iz državnega statističnega urada.

Pridelek pšenice in ječmena slabši, letina koruze povprečna

Površina s pšenico se je v primerjavi z letom prej povečala za 5 odstotkov. Povprečni pridelek 5,1 tone na hektar je bil za 8 odstotkov manjši kot v letu pred tem in primerljiv s povprečjem v zadnjem desetletju. Ječmen je bil posejan na približno enako veliki površini kot leto prej, obrodil pa je nekoliko slabše – povprečni pridelek 4,6 tone na hektar je bil na letni ravni manjši za 8 odstotkov, od desetletnega povprečja pa za 5 odstotkov.

Površina, namenjena pridelavi koruze za zrnje, se je lani povečala za 6 odstotkov in je bila največja po letu 2004. V povprečju so poželi 8,8 tone koruznega zrnja na hektar, kar je tretjino več kot predlani in primerljivo z desetletnim povprečjem. Silažna koruza je rasla na podobno veliki površini kot leto prej, povprečni pridelek pa je bil za četrtino večji. V povprečju so poželi 39,9 tone silažne koruze na hektar, kar pa je bilo za osem odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let.

Buč za olje manj, soja obrodila dobro

Pridelavi soje je bila namenjena največja površina od začetka spremljanja podatkov. Povprečni pridelek je bil 2,6 tone na hektar, kar je za 15 odstotkov več kot v letu 2022 in primerljivo s povprečjem zadnjih desetih let.

Buče za olje so pridelovali na najmanjši površini od leta 2001, znašala je okoli 3.000 hektarjev in je bila na letni ravni za petino manjša. Pridelek 0,4 tone suhega bučnega zrnja na hektar je bil najnižji po letu 1991 in za petino manjši od pridelka v prejšnjem letu.

V lanskem letu se je znižal tudi obseg površine za setev oljne ogrščice in repice. Povprečni pridelek je znašal 2,6 tone na hektar, kar je primerljivo z letom 2022, a hkrati za štiri odstotke manj od povprečja zadnjih desetih let.

Pridelki rastlin za zeleno krmo z njiv in sena s trajnih travnikov večji

Trave, travne mešanice, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice so lani posejali na največji površini od leta 1991 – rasle so na skoraj 34.500 hektarjih. Povprečni pridelek je bil 5,9 tone na hektar, kar je za 40 odstotkov več kot v letu 2022, a za pet odstotkov manj od desetletnega povprečja.

Detelja in lucerna sta bili posejani na podobno veliki površini kot leto prej. Povprečni pridelek je lani dosegel 6,1 tone na hektar, kar je v medletni primerjavi za 35 odstotkov več in primerljivo z desetletnim povprečjem. Prve so pridelali okoli 18.000 ton, druge okoli 27.400 ton.

Na enaki površini kot v letu pred tem so pridelali za polovico težji skupni pridelek suhega sena s trajnega travinja. Povprečni pridelek 5,7 tone na hektar je bil prav tako za polovico večji od prejšnjega leta in za 7 odstotkov večji od desetletnega povprečja.

Spomladanska pozeba in intenzivne padavine oklestile letino sadja

Od leta 2011 se zmanjšuje skupna površina jablan v intenzivnih sadovnjakih. Tudi lani se je zmanjšala za približno 30 hektarjev. Povprečni pridelek jabolk 15,3 tone na hektar je bil za več kot tretjino manjši od povprečja zadnjih desetih let. Skupni pridelek jabolk je bil za 45 odstotkov lažji od desetletnega povprečja; manjši pridelek so v zadnjih desetih letih zaznali le v 2017 in 2021.

Na približno 200 hektarjih so sadjarji pridelali več kot 2.300 ton hrušk. Povprečni pridelek 11 ton na hektar je bil za petino manjši v primerjavi s pridelkom iz leta prej in za prav toliko od povprečja v zadnjem desetletju.

Sadje v ekstenzivnih sadovnjakih je obrodilo slabo. Pobrali so 8,3 kilograma jabolk na drevo, kar je bila zgolj četrtina povprečnega pridelka zadnjih desetih let. Povprečni pridelek je bil tudi drugi najmanjši po letu 1991. Podobno so zaznali pri hruškah, povprečni pridelek 5,4 kilograma na drevo je znašal le petino v primerjavi s predhodnim letom in prav tako petino doseženega povprečnega pridelka zadnjih desetih let.

Letina grozdja v slovenskih vinogradih podpovprečna

Pridelali so skoraj 55.000 ton belega grozdja ali na letni ravni za 3 odstotke manj. Povprečni pridelek 5,5 tone na hektar je bil za 15 odstotkov manjši tudi v primerjavi z desetletnim povprečjem.

Količina pobranega grozdja rdečih sort je bila za 6 odstotkov manjša kot leto prej, znašala je okoli 23.600 ton. Povprečni pridelek 5,3 tone na hektar pa je bil prav tako podpovprečen – za 15 odstotkov manjši v primerjavi s povprečjem zadnjega desetletja, so sporočili iz Statističnega urada RS.

Foto: arhiv Pomurec