10 čudnih, a resničnih geografskih dejstev

 Razkrivamo nekaj nenavadnih geografskih podrobnosti z vsega sveta. Oglejmo si deset presenetljivih dejstev, ki nam pokažejo, kako osupljiv je lahko naš planet.

Glede na vaše osebno zanimanje, je bila geografija vaš najljubši ali najbolj osovražen predmet v šoli. Otroci, ki odraščajo, radi študirajo geografijo in imajo občutek, kam vse se prilega na zemljevidu, ali pa jo sovražijo in imajo skozi šolska leta grozljive spomine na ta predmet. Resnica pa je, da vam lahko vsaj osnovno znanje geografije in preprost občutek za okolico resnično pomagata. Na tem seznamu si bomo ogledali deset naključnih, čudnih in presenetljivo resničnih geografskih dejstev z vsega sveta.

10. Mesto na dveh celinah

Turška metropola Istanbul, je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah hkrati. Središče Istanbula je vodna pot, imenovana Bosporska ožina. To je naravna ožina, ki povezuje Črno morje na njegovem severu z Marmarskim morjem na njegovem jugu. Zahodno od Bosporja je Evropa, vzhodno od Bosporja pa Azija. Evropski in azijski del Turčije povezuje most, ki je ena najbolj kul in najbolj iskanih turističnih destinacij v Istanbulu. Obiskovalci z vsega sveta prihajajo v Turčijo in se odpravijo na pohod do njenega največjega mesta samo zato, da bi šli do Bosporske ožine. Ko se usedete v čoln in se tam začnete voziti po vodi, lahko obrnete glavo v eno smer, vidite zahodno polovico Istanbula in prepoznate, da gledate v Evropo. Nato obrnete glavo v drugo smer, zagledate vzhodno polovico mesta in veste, da gledate v Azijo.

9. Smešna krajevna imena

Svet je zelo velik prostor z nepredstavljivim številom mest, krajev, vasi in drugih lokalnih krajev, ki so poimenovani v katerem koli lokalnem jeziku, ki je najbolj priljubljen. Tako bi lahko dobesedno ves dan delali sezname smešnih in čudnih imen mest. Nekaj najbolj smešnih je npr. mesto Batman v Turčiji, na drugi strani pa mesto Gotham v ameriškem Wisconsinu. Čudovita norveška država ima v sebi vas z imenom Pekel (Hell). Tudi ameriška država Michigan ima vas z imenom Hell. V ameriški zvezni državi Oregon je majhno mesto z imenom Boring (dolgčas), ime pa je dobilo po nekdanjem vojaku državljanske vojne, ki se je preselil na zahod in se tam naselil s svojo družino v 19. stoletju. Mesto je pobrateno z vasjo Dull (brezvezno) na Škotskem, pa tudi majhno mesto Bland (beden) v Avstraliji. Svetu je ta nenavdihujoča kombinacija tako všeč, da so opazovalci pobratena mesta Boring-Dull-Bland poimenovali Trojica dolgčasa.

8. Največja puščava

Največja puščava na svetu je Antarktika! Verjetno ste mislili, da vam bomo povedali, da je to puščava Sahara, puščava Gobi ali kaj podobnega? No, ni. Antarktika je hkrati največja in najhladnejša puščava na Zemlji. Oba pola planeta veljata za puščavi, pri čemer je tudi Arktika na severu nerodovitna dežela, ki je večinoma brez življenja. Toda Antarktika je največja puščava na svetu. Pokriva približno 5,5 milijona kvadratnih milj (14,2 milijona kvadratnih kilometrov). To je veliko večje od puščave Sahara, ki je velika približno 3,5 milijona kvadratnih milj (9 milijonov kvadratnih kilometrov). In temperatura na Antarktiki postane brutalno, neznansko nizka. Tamkajšnje ledene ploskve so prej dosegle temperature do -128 °F (-88,9 °C). Ni tako zabavno! Vendar pa Antarktika pravzaprav ni najbolj suh kraj na svetu, čeprav je največja puščava na svetu. Tam občasno sneži, kar daje nekaj merljivih padavin. Najbolj suho mesto na Zemlji je puščava Atacama v južnoameriški državi Čile. Območje je tako suho, da so Nasini znanstveniki tam preživeli veliko časa in preučevali ekosistem, da bi morda izvedeli o življenju na drugih večinoma pustih planetih v našem sončnem sistemu, kot je Mars.

7. Kanadske neskončne obale

Kanada ima daleč najdaljšo obalo med vsemi državami na svetu. Kanada je ogromna država glede na skupno površino na splošno in je na drugem mestu za Rusijo v smislu kvadratnih kilometrov, zato je logično, da ima Kanada ogromno obale. In ker je Kanada sestavljena iz toliko otokov, tako velikih kot majhnih, na njenih skrajnih severnih ozemljih, se ob štetju vseh teh obal ta obseg obale dvigne skoraj eksponentno. Dejanske številke so osupljive. Kanada ima 151.000 milj (243.042 kilometrov) obale. In naslednje najbližje države na seznamu sploh niso v kanadski ligi! To bi bila Indonezija (33.554 milj ali 54.000 kilometrov obale), Rusija (skoraj 23.612 milj ali 38.000 kilometrov), Združene države (malo manj kot 12.430 milj ali 20.000 kilometrov) in Kitajska (skoraj 9.325 milj ali 15.000 kilometrov). Kot da Kanadčanom slana voda ter dostop do oceanov in morij ne bi bili dovolj, imajo tudi več sladke vode znotraj meja svoje države kot katera koli druga država na Zemlji. Skupaj ima Kanada 879.800 jezer po vsej celini. Ne samo, da je to največ jezer na svetu, je dejansko več jezer kot vse druge države na svetu skupaj!

6. Kolesa na Nizozemskem

Nizozemska ima več koles t prebivalcev. To zveni kot posebno nenavadno dejstvo in morda izmišljeno, vendar ni! Po podatkih Združenih narodov in drugih izvajalcev popisov na različnih ravneh je imela Nizozemska po zadnjem štetju približno 18 milijonov prebivalcev in neverjetnih 22 milijonov koles! To pomeni, da je kolo za vsakogar v državi in še štiri milijone koles več, če, saj veste, naenkrat se je pojavilo ogromno turistov ali kaj podobnega. In to ne vključuje vseh kolesarskih aplikacij za skupno rabo, ki so v zadnjih letih preplavile velika mesta. Torej bi lahko bila številka koles tehnično celo višja od te! Vsekakor je zabavno misliti, da ima Nizozemska več koles kot ljudi, vendar je namen tega precej pomemben. Amsterdam in druga mesta v majhni državi so se močno osredotočila na politike trajnostnega življenja in ustvarjanje skupnosti, ki so primerne za hojo (in kolesarjenje). Po drugi strani pa se je preprosto lažje pripeljati s kolesom do številnih krajev v velikih nizozemskih urbanih središčih, kot pa se peljati z avtomobilom. Kolesarska kultura na Nizozemskem torej resnično deluje.

5. Edina celina brez vulkanov

Avstralija je edina celina na Zemlji brez aktivnega vulkana. Presenetljivo ima celo Antarktika aktivne vulkane. Eden se imenuje Mount Sidley, drugi pa Mount Erebus in sta najjužnejša aktivna vulkana na Zemlji. A vrnimo se k Avstraliji. Dežela spodaj nima aktivnih vulkanov nikjer na avstralski celini in ni dejanskega geološkega tveganja, da bi bil kadar koli aktiven vulkan. To je zato, ker je Avstralija čisto sredi tistega, kar je znano kot indo-avstralska tektonska plošča. Zaradi svoje osrednje lege na tej zelo veliki skalni polici Avstralija ne doživlja nobenih škodljivih učinkov zaradi premikanja zemlje pod njo. Celina nekako premaga vse premike in spodrsljaje ter se večinoma izogne kakršni koli resnični nevarnosti. Nekako ironično je, ker pacifiški ognjeni obroč poteka tik ob Avstraliji na severu in vzhodu. Ob robovih te indo-avstralske tektonske plošče se bližnje sosede Avstralije, kot sta Papua Nova Gvineja in Indonezija, soočajo s stalnimi težavami zaradi vulkanov. Toda Avstralija je do zdaj ostala nepoškodovana.

4. Lebdenje na vodi

Mrtvo morje je tako slano, da lahko ljudje v celoti lebdijo na površini vode, ne da bi jim bilo treba teptati vodo, brcati z nogami ali uporabljati kakršno koli osebno napravo za plavanje. Mrtvo morje pravzaprav sploh ni morje. To je jezero, kljub svojemu imenu. In to je tisto, kar je znano kot "hiperslano" jezero, kar pomeni, da je neobalno vodno telo, ki ima visoko koncentracijo natrijevega klorida skupaj s kopico drugih mineralnih soli. Po drugi strani pa je skoraj desetkrat bolj slan kot ocean in eno najbolj slanih vodnih teles na svetu. Je tudi najnižja točka na Zemlji – če vas zanimajo dejstva o nadmorski višini. Toda zaradi vseh svojih edinstvenih lastnosti slanosti ljudem omogoča, da v njej »plavajo« tako, da ostanejo skoraj nad gladino vode. Seveda ni dovolj slano, da bi lahko stali na vrhu vode, zagotovo pa se ne boste potopili v jezero, tudi če niste tako dober plavalec. Vsebnost slanosti ne bo škodovala vaši koži, če boste v njej ležali le nekaj minut.

3. Velikost Rusije

Rusija je daleč največja država na svetu, kar verjetno ve vsak, kar je presenetljivo je to, kako velika je dejansko. Prvič, tehnično rečeno, Rusija pokriva približno 17 milijonov kvadratnih kilometrov kopnega. Za primerjavo, celotna Evropa obsega nekje 10,5 milijona, ZDA pa 9,8 milijona kvadratnih kilometrov. Rusija je tako velika, da pokriva več kot eno osmino celotnega svetovnega kopnega. In ker je tako velika in tako razširjena, ima Rusija tudi največ časovnih pasov med vsemi državami na Zemlji. Država ima kar enajst časovnih pasov za vsa svoja razširjena ozemlja v Sibirijo in Daljnem vzhodu. Ko se v Moskvi zori, je na Daljnem vzhodu že mrak. Predstavljajte si, da živite v eni državi, kjer so njene skrajnosti na povsem drugih koncih dneva. Ima pa tudi največ geografskih povezav med vsemi državami na Zemlji, saj si deli skupno mejo z neverjetnimi šestnajstimi drugimi državami.

2. Kitajska ima le en časovni pas

Ravno smo omenili, da ima Rusija kar 11 časovnih pasov, zato je skopiraj šokantno, da ima Kitajska, ki je tretja največja država ns svetu, zgolj en sam časovni pas. Toda to ima dejansko politične razloge. Kitajska se je odločila, da bo celotna država imela zgolj en čas, ki se imenuje Pekinški čas. Zaradi tega lahko ljudje večerjajo ob polnoči ali opravljajo šolske teste po sončnem zahodu. Sistem povzroča največ zmede v najbolj zahodni regiji Xinjiang, Narod Ujguri, ki tam prebivajo, svoje ure običajno nastavijo dve uri za pekinškim časom, kar je usklajeno s sosednjim Kazahstanom. Drugi narod, to so Han, pa živijo po vladni uri, zaradi česar lahko usklajevanje načrtov v tej regiji privede do številnih komplikacij.

1. Brez dostopa do morja

Država je »dvojno celinska« če nima izhoda na morje, hkrati pa so tudi države, ki mejijo nanjo, same brez izhoda na morje. Torej ne samo, da država nima dostopa do morskih pristanišč ali oceanskih kanalov za namene trgovanja zase, ampak tudi nima enostavnega dostopa do pristanišč drugih držav, skozi katera bi lahko vodila trgovino. To ni ravno idealna situacija, še posebej, če država je ali upa, da bo pomembna proizvajalka industrijskih dobrin, mineralov ali skoraj česar koli drugega, za kar bi bilo dobro, da bi imeli pristanišča in ladje in jih poslali v širši svet, da bi prinesli nazaj ekonomsko vrednost. Večina držav na svetu ima dostop do morja ali plovnih poti, ali ima vsaj eno sosednjo državo z dostopom do morja, s katero trgujejo. Na svetu sta samo dve »dvojno celinski« državi: Lihtenštajn v zahodni Evropi in Uzbekistan v srednji Aziji. Lihtenštajn je obkrožen z Avstrijo in Švico, ki sta tudi sami popolnoma brez izhoda na morje, a mejita ne države, katere pristanišča uporabljajo. Avstrija na primer uporablja našo Luko Koper. Lihtenštajn pa je žepna država, tako da ne proizvaja veliko blaga za trgovanje. Uzbekistan pa je v veliko slabšem položaju. Gre za veliko državo, ki ima veliko precej sosed: Afganistan, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan in Turkmenistan. In prav nobena od njih nima dostopa do oceana. To zelo otežuje trgovanje z Uzbekistanom, kar ima velike posledice na njihovo ekonomijo.

Foto: Pixabay