INTERVJU
FOTO: Za boljše počutje gre vsak dan v soboški park
V Murski Soboti v upokojenskem stanovanjskem bloku, ki je še vedno edini tovrstni blok v Sloveniji brez dvigala, jesen življenja preživlja Irma Premrl, upokojenka tekstilne tovarne Mura v Murski Soboti, rojena leta 1943 torej v času druge svetovne vojne. Njena želja je bila vseskozi vpeta v risanje, kajti že v otroštvu je rada risala tisti čas s svinčnikom na list papirja razne otroške portrete in ostale otroške risbe.
Po končani osnovni šoli si je na tekstilni šoli v Kranju pridobila poklic tekstilni konfekcijski tehnik in se zaposlila v tovarni Mura v Murski Soboti. Tudi, ko je še bila zaposlena, jo je vedno mikalo slikarstvo, le če je imela čas, je poprijela za slikarski čopič in že so nastale lepe umetniške slike. Sicer pa se Irma s slikarstvom ukvarja že več desetletij, kajti v slikarsko umetnost se je tako rekoč zaljubila, njena dela med drugim prikazujejo drobne izraze veselja, žalosti in smrti.
Ko je še bila zaposlena, je doživela prometno nesrečo, po rehabilitaciji pa se je invalidsko upokojila. Takrat ko je še bila v bolniškem staležu in zaprta med štirimi stenami stanovanja je v sebi začutila globoko strast do likovnega ustvarjanja. Kot samoukinja se je lotevala poslikave steklenih izdelkov, prevladujejo pa tudi verski motivi in ženski akti v različnih slikarskih tehnikah. Slika namreč z oljnimi barvami na platno, a kot pravi najraje, upodablja obraze in naravo.
Irma Premrl pravi, da je pred leti ob gledanju telenovele Esmeralda začutila potrebno po izdelavi portreta mehiške igralke Leticie Calderon. »Sicer pa mi še ni povsem jasno, zakaj me je pravzaprav prijelo naslikati njen obraz. Imela je popoln obraz, takega pri ženskah še nisem opazila.
Na njenem obrazu je bila prava milina. Samo za izdelavo oči sem porabila štiri dni. Ob takem zahtevnem delu sem ujela pravi obraz ženske. Oljni portret sem izdelovala mesec dni«. Portret je soboška slikarka Irma ob njenem obisku pred leti v Sloveniji osebno izročila igralki Leticie in bojda ji je bil zelo všeč.
To pa je bila tudi največja želja soboške slikarke, da se je srečala z igralko in z njo doživela del Mehike. Portret Letecie Calderon je bil najprej razstavljen v župnijskem domu v Murski Soboti. Slikarka Irma Premrl je že 32 let članica likovne sekcije Likos Murska Sobota, za njo je vrsto slikarskih kolonij in slikarskih razstav v Sloveniji in v tujini v Avstriji in na Madžarskem.
Od domačih razstav velja omeniti, da so bila doslej njena slikarska dela velikokrat na ogledu v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti, v Domu duhovnosti v Kančevcih na Goričkem in drugod.
S čopičem, tehniko slikanja ter različnimi barvami izpod njenih rok še vedno nastajajo prava umetniška slikarka dela, od portretov, rož, prekmurske pokrajine, narave, abstrakcije … Navdih za slikarstvo črpa od različnih svetovnih slikarskih umetnikov.
Posebno v čast si šteje, da je naslikala križev pot s 14 postajami, kar ji je vzelo kar eno leto trdega slikarskega dela. Pravi, da ko je slikala križev pot, je na veliki čudež ozdravela. Irma je globoko krščansko verna in verjame v čudeže, kar je tudi občutila na lastni koži, pri čemer je veliko molila.
V slikarstvo se je torej zaljubila in sedaj na jesen življenja ji ni žal, da se je odločila za slikarstvo, kajti, kaj bi delala sama med štirimi stenami, zato je vesela in srečna, da še lahko ustvarja, hodi na slikarske kolonije, slikarske razstave in se druži s slikarskimi umetniki v mestu Murska Sobota in njeni okolici. Vse svoje slike najraje podarja, veliko njenih slik pa je šlo tudi v dobrodelne namene, ki jih je podarila soboškemu Lions klubu. Kljub letom starosti je še vedno vitalna, dobrega uma in spomina.
Še vedno poprime za slikarski čopič, za boljše počutje vsak dan prehodi nekaj kilometrov po soboškem parku in zmerne hoje po mestu Murska Sobota in po trim stezi v soboški Fazaneriji, saj je njena hoja namenjena za boljše počutje dopoldan in popoldan.
Poleg slikarstva in umetnosti se je Irma posvetila tudi zbiranju starih prekmurskih kulinaričnih receptov, ki jih zbira že dolgih 30 let, veliko receptov pa je napisala sama ali pa jih je našla pri starih kmečkih ženicah, ki so ji le-te pripovedovale in ona si jih je zapisovala, predvsem kaj se je nekoč kuhalo in peklo na vaseh.
Samo za krofe ima kar 46 različnih receptov. Irma nam je zaupala, da zbira tudi stare kulinarične in zdravilne recepte, pri čemer danes mladi na vse to njeno delo in ustvarjanje nič ne dajo kaj posebnega. To so predvsem recepti za eno ločnice iz zelenjave in peko starih kvašenih pogač. Takih receptov ima zbranih okrog 300 in jih še zbira. Ko pa ima čas in veselje pa se odpre kakšen kulinarični recept in po njem naredi kosilo in potem iz njene kuhinje zadišali daleč na okrog po mestu Murska Sobota.
Pri njej doma pa se tudi najdejo različni zdravilni recepti in domača naravna zdravila. Povedala nam je, da so še nekoč na vaseh, niso poznali nobenih zdravil za zdravljenje, ampak so nekoč ženske same pripravljale zdravila »kaj imaš v kuhinji ali na vrtu je vse uporabno za zdravilo«, kar je Irma v praksi sama tudi poiskusila in ji je pomagalo, kajti še vedno drži pregovor, »da za vsako bolezen rožca raste«. Njeni zdravstveni recepti so že marsikomu pomagali ali mu vsaj olajšali zdravljenje.
Kajti kdo uporablja domače zdravilo, ga ima vedno pri roki in mu ni treba iti k zdravniku. Med domača zdravila Irma priporoča oljčno olje, čebulo, česen, zelje, preslico, žajbelj, meto meliso, kamilico, katere se največkrat lahko uporabljajo za čaje ali za drugo zdravljenje. Kot šivilja pa še vedno sede za šivalni stroj in si naredi obleko zase in svoje najdražje, kot so jakne, hlače, bluze, zavese, prevleke.
Druga posebnost Irme Premrl je tudi v tem, da tudi zbira nabožne predmete in slike. V njenem stanovanju je posebno mesto našel Marijin kip iz Padove v Italiji. Pred mnogimi leti je ta kip romal od hiše do hiše v mestu Murska Sobota in ob njem so molili. Za otroke je pripravila katekizem, kjer so slikanice s svetniki in molitveniki.
Njena zbirka pa tudi obsega različna priznanja in certifikate za slikarstvo. Irma si želi, da bi svojo življenjsko zgodbo zbrala v knjižni obliki, da bi izdala knjigo v samozaložbi, v kateri bi bili zbrani vsi njeni konjički, kajti gre za ene vrste kulturno dediščino, kjer bi bilo zbrano vse na enem mestu.
Foto: Jože Žerdin
Fotogalerija
Komentarji
-
31.10.2024 ob 20:59 gost
-
31.10.2024 ob 21:00 gost
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.