Nadzor nad primanjkljajem: Država beleži izboljšanje finančnega stanja

Statistični urad Republike Slovenije poroča, da je v letu 2023 slovensko gospodarstvo s tujino doseglo presežek. Ta presežek so prispevale tako nefinančne družbe, ki so v prejšnjem letu beležile primanjkljaj, kot tudi finančne družbe, ki so dodatno okrepile pozitivno bilanco. Gospodinjstva so uspela privarčevati več, hkrati pa je država znižala svoj primanjkljaj.

V letu 2023 je slovensko gospodarstvo v transakcijah s tujino ustvarilo presežek v višini 2.798 milijonov evrov, kar predstavlja 4,4 odstotke BDP. V prejšnjem letu je gospodarstvo izkazovalo primanjkljaj v višini 784 milijonov evrov ali 1,4 odstotke BDP. Saldo menjave s tujino je znašal 4.095 milijonov evrov. Medtem ko se je vrednost storitvene menjave tako pri izvozu kot uvozu povečala za 5,9 odstotkov, je blagovna menjava zabeležila upad. Izrazito zmanjšanje uvoza blaga (8,5 odstotkov) v primerjavi z izvozom blaga (2,1 odstotek) je odražalo izboljšanje pogojev menjave s tujino.

Obseg bruto nacionalnega dohodka (BND) je pomemben dejavnik pri določanju prispevkov Slovenije v evropski proračun. V letu 2023 se je obseg BND povečal s 56.036 na 63.352 milijonov evrov, kar predstavlja 13,1 odstotno rast v primerjavi s prejšnjim letom.

Nefinančne družbe ustvarile presežek

Sektor nefinančnih družb je v letu 2023 ustvaril presežek v višini 1.335 milijonov evrov, kar je 2,1 odstotni BDP, medtem ko je v prejšnjem letu ta sektor posloval s primanjkljajem v višini 1.788 milijonov evrov (3,1 odstotni BDP). Stopnja dobička (delež bruto poslovnega presežka v dodani vrednosti nefinančnih družb) se je v primerjavi z letom 2022 zvišala za 2,9 odstotne točke, in sicer z 32,4 odstotkov na 35,3 odstotkov. Kljub izboljšanju pa je ostala nižja od povprečja EU-27 (41,2 odstotka) in evrskega območja (40,6 odstotkov). Investicijska aktivnost se je nekoliko zmanjšala, saj je delež bruto investicij v osnovna sredstva v dodani vrednosti (stopnja investiranja nefinančnih družb) upadel za 1,1 odstotne točke (z 22,1 odstotka na 21,0 odstotkov). Ta stopnja investiranja je bila nižja tudi od povprečja EU-27 (22,6 odstotkov) in evrskega območja (22,1 odstotek), vendar je bil upad manj izrazit (za 0,5 odstotne točke).

Finančne družbe presežek povečale

Finančne družbe so v letu 2023 poslovale s presežkom v višini 88 milijonov evrov, kar je več kot v prejšnjem letu (2022: 18 milijonov evrov). Ta rast presežka je posledica višje dodane vrednosti v denarnem posredništvu, kar se pripisuje višjim obrestnim maržam bank pri bančnih depozitih.

Primanjkljaj države se je v letu 2023 zmanjšal s 1.715 milijonov evrov (3,0 odstotni BDP) na 1.640 milijonov EUR (2,6 odstotni BDP). Kljub povečanju tako prihodkov kot izdatkov države je bila rast prihodkov nekoliko izrazitejša kot rast izdatkov.

Vir: SURS

Foto: Bobo