Vlada podaljšuje rok za nove prostorske načrte: Kako to vpliva na Pomurje?

Na zadnji seji je Vlada Republike Slovenije sprejela pomemben predlog novele zakona o urejanju prostora, ki bo olajšal delo občinam, ki še niso sprejele novih prostorskih aktov. Predlog zakona podaljšuje rok za uporabo obstoječih občinskih prostorskih aktov in veljavnost prostorskih ureditvenih pogojev.

Po besedah ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka bo novela omogočila prebivalcem nadaljnje pridobivanje gradbenih dovoljenj, kljub temu da novi prostorski načrti še niso sprejeti.

Minister @rs_mnvp Jože Novak: Vlada je sprejela tudi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora. Ključne so spremembe, s katerimi se bo podaljšal rok uporabe starih občinskih prostorskih planov in rok veljavnosti starih prostorskih ureditvenih pogojev.…

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) November 7, 2024

Zamuda pri sprejemanju prostorskih načrtov

Po trenutno veljavnem zakonu bi rok za uporabo starih prostorskih aktov potekel 31. decembra 2024. V primeru, da občine ne bi sprejele novih občinskih prostorskih načrtov do takrat, bi se po tem datumu v teh občinah ustavila izdaja gradbenih dovoljenj. To bi imelo resne posledice za gradnjo različnih objektov, vključno s stanovanjskimi enotami, šolami ter infrastrukturnimi objekti.

Novela zakona podaljšuje rok za uporabo starih prostorskih aktov do oktobra 2026, kar pomeni, da bodo občine imele dodatni čas za uskladitev svojih prostorskih načrtov.

Pomurske občine tudi med tistimi brez novih načrtov

Trenutno je v Sloveniji 23 občin, ki še nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov. Med njimi so mestne občine Celje, Maribor, Koper ter številne druge občine, kot so Bistrica ob Sotli, Bloke, Kozje, Kranjska Gora, Lenart in Luče. V Pomurju so brez novih prostorskih načrtov štiri občine: Beltinci, Kobilje, Lendava in Puconci.

Ovira: pridobivanje mnenj in soglasij

Minister Novak je poudaril, da je največja ovira pri pripravi novih prostorskih načrtov pridobivanje potrebnih mnenj in soglasij, za kar so odgovorni državni organi, ne pa same občine. Poleg tega so postopki priprave novih prostorskih aktov dragi, kar je še posebej problematično za manjše občine.

Olajšanje za občine in nadaljnji razvoj

Z novelo bo občinam omogočeno lažje pridobivanje potrebnih soglasij in mnenj, kar bo olajšalo pripravo novih prostorskih aktov. Vlada upa, da bo občinam, ki še nimajo sprejetih prostorskih načrtov, uspelo sprejeti nove načrte najpozneje do lokalnih volitev jeseni 2026, s polno uveljavljenostjo do 31. decembra 2026.

S tem ukrepom bo omogočeno nemoteno upravljanje prostora in nadaljnji razvoj, kar je ključno za stabilno rast vseh občin, tudi tistih, ki so trenutno brez prostorskih aktov.

Foto: Arhiv Pomurec