GOSPODARSTVO

Cene spet višje - kaj se je najbolj podražilo?
Po končnih podatkih Statističnega urada RS so se cene življenjskih potrebščin marca na letni ravni zvišale za 2,0 %, kar pomeni upočasnitev inflacije v primerjavi z marcem lani, ko je ta znašala 3,6 %. Na mesečni ravni so se cene zvišale za 0,6 %.
Letna inflacija pod vplivom dražje hrane, zdravstva in gostinskih storitev
Letno rast cen so najbolj poganjale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, katerih cene so bile višje za 3,5 %, kar je k inflaciji prispevalo 0,7 odstotne točke. Pomemben vpliv so imele tudi višje cene v zdravstvu (+5,4 %) ter restavracijah in hotelih (+4,2 %), vsaka s prispevkom po 0,3 odstotne točke.
Storitve so bile v enem letu v povprečju dražje za 3,4 %, medtem ko so se cene blaga zvišale za 1,3 %. Cene trajnega blaga so se celo nekoliko znižale (–0,8 %), medtem ko so se cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe zvišale za 2,2 % oz. 1,7 %.
Inflacijo je ublažila pocenitev v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kjer so se cene znižale za 1,2 %, kar je prispevalo –0,2 odstotne točke.
Mesečna rast cen posledica dražjih oblačil in električne energije
Na mesečni ravni so k inflaciji največ prispevale višje cene oblačil in obutve, ki so zaradi konca sezonskih popustov in prihoda nove kolekcije zrasle za 9,4 % oziroma 5,9 %. Skupaj sta ti dve kategoriji dodali 0,5 odstotne točke k mesečni rasti cen.
Opazno se je podražila tudi električna energija, katere cena je porasla za kar 16,5 %, kar je skupaj s skupino elektrika, plini in druga goriva (+7,5 %) mesečno inflacijo povečalo za 0,4 odstotne točke.
Po 0,1 odstotne točke so mesečno inflacijo povečale tudi dražje zunajbolnišnične storitve, rekreacija, vrtnarjenje in male živali ter hrana.
Pocenitve počitniških paketov ublažile mesečno inflacijo
Cene počitniških paketov so se znižale za 14,8 % in s tem inflacijo znižale za 0,6 odstotne točke, medtem ko so cenejši proizvodi in storitve za osebna vozila, zlasti bencin in dizelsko gorivo (–1,4 %), prispevali dodatno znižanje za 0,1 odstotne točke.
Harmonizirani indeks: Slovenija pod povprečjem Evropske unije
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je bila marca 2,2-odstotna, kar je nekoliko več kot uradna inflacija po domači metodologiji. Mesečna rast cen po HICP je znašala 0,8 %.
V okviru HICP so se storitve na letni ravni podražile za 4,1 %, blago pa za 1,1 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 1,6 %, poltrajno blago za 1,4 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,4 %.
Po podatkih Eurostata je bila letna stopnja inflacije februarja v državah evroobmočja 2,3 %, v celotni EU pa 2,7 %. Slovenija je z 1,9 % pod evropskim povprečjem, najnižjo inflacijo je beležila Francija (0,9 %), najvišjo pa Madžarska (5,7 %).
Foto: Freepik
Fotogalerija





Komentarji
Opozorilo
Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Pomurec.com želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja. Najboljše komentarje bomo ob koncu leta nagradili.
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Pomurec.com. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.
Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Pomurec.com bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.
Moje fajtanje je tudi dražje postalo. Potrebujem denar za izlete na eksotične destinacije itd ... Debeli fukjenec moj prijatelj ❤️že dolgo te nisem slišala tu na portalu. Kaj se je zgodilo z tabo?
🧑🏻⚕️𝐙𝐝𝐫𝐚𝐯𝐧𝐢𝐤 𝐧𝐢 𝐤𝐫𝐢𝐯𝐞𝐜. 𝐒𝐢𝐬𝐭𝐞𝐦 𝐣𝐞.🩺 Kdo je dejanski zaslužkar? V zadnjih mesecih spremljamo nevaren trend: kriminalizacijo zdravnikov. Zdravniki so čez noč postali glavna tarča jeze ljudi, kot da so prav oni odgovorni za čakalne dobe, slabo dostopnost in razpad sistema. Pa poglejmo dejstva. Kdo je v tem sistemu res največji zaslužkar? Zdravnik, ki ponoči dežura in operira za običajno plačo ali ZZZS, ki iz zdravstvene blagajne ustvarja več deset milijonov evrov presežkov, medtem ko bolnišnice čakajo na plačilo že opravljenih storitev in ljudje ostajajo na čakalnih seznamih? Zdravnik ne določa kvot. Zdravnik ne zavrača plačila. Zdravnik ne upravlja milijardnega proračuna. To počne ZZZS. In zdaj si postavimo še eno ključno vprašanje: Kdo ima največji vpliv na ZZZS? Zagotovo ne pacient. Ne občina. Ne zdravnik. Ampak dobavitelji, interesne skupine in tisti, ki že leta držijo roko nad razdeljevanjem javnega denarja. Zdravniki so tisti, ki ta sistem še vedno držijo nad gladino. In ko bo enkrat javnost spregledala, kdo v resnici vodi sistem in kdo v njem izgoreva, bomo morda spet začeli govoriti o zdravnikih z besedo, ki jo danes najbolj pogrešamo: SPOŠTOVANJE.