FOTO: V soboškem gradu prva strokovna konferenca čezmejne Ceste gradov

V soboškem gradu je v petek, 4. aprila 2025, potekala prva strokovna konferenca čezmejne Ceste gradov, ki jo je Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota organiziral v sklopu projekta Castle Road 2.0. Na konferenci so strokovnjaki iz področij zgodovine, kulturne dediščine in turizma ter lastniki in upravljalci gradov iz Slovenije in Avstrije skupaj raziskovali izhodišča za uvrstitev čezmejne Ceste gradov na seznam Kulturnih poti Sveta Evrope.

Obmejno območje med Slovenijo in Avstrijo, katerega del sta tudi Pomurje in Podravje,  leži na zgodovinskem stičišču Evrope – med Alpami, Jadranskim morjem in Panonsko nižino. Tukaj so v stoletnih bojih merila moči velika ljudstva in imperiji iz vseh delov Evrope.

V evropskem merilu je območje edinstveno tudi zaradi neposrednega stika štirih velikih evropskih jezikovnih družin. Dediščina preteklih časov pa se na tem območju odraža v neprimerljivem številu zgodovinskih utrdb in izjemni raznolikosti kulturnih tradicij. Oboje ponuja velik potencial za raziskovanje in turistično uprizarjanje.

Projektni partnerji projekta Castle Road 2.0 (Interreg Slovenija-Avstrija) s predstavnikom Skupnega sekretariata Interreg Slovenija-Avstrija.

Pred več kot 40 leti so se gradovi Gradiščanske in avstrijske Štajerske povezali v skupno združenje »die Schlösserstrasse«, z namenom negovanja in ohranjanja skupne kulturne dediščine ter medsebojne promocije. Leta 2017 pa si je Cesta gradov v okviru projekta Castle Road utrla svojo pot tudi na slovensko stran. Danes čezmejna Cesta gradov povezuje 43 gradov, dvorcev, samostanov in drugih zgodovinskih utrdb. Na slovenski strani so namero po vključitvi v Cesto gradov izrazili gradovi Murska Sobota, Rakičan, Beltinci, Grad, Negova, Lendava, Cmurek, Ptuj, Ormož, Velika Nedelja, Slovenska Bistrica, Borl in Štatenberg.

Udeleženci in slušatelji iz Slovenije in Avstrije.

Z nadaljevalnim projektom Castle Road 2.0, katerega vodilni partner je Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota, si projektni partnerji prizadevajo za varovanje, ohranjanje in aktivno rabo kulturne dediščine skozi čezmejno sodelovanje in povezovanje. Projekt se izvaja v okviru Programa Interreg Slovenija – Avstrija. Eden glavnih projektnih ciljev je pridobitev naziva Kulturna pot Sveta Evrope. S tem bi se sodelujoče regije in gradove umestilo na evropski zemljevid kulturnih poti. Kulturna pot Sveta Evrope je certifikat, ki ga Svet Evrope podeljuje mrežam, ki promovirajo skupno evropsko kulturo, zgodovino in spomin. Leta 1987 je deklaracija iz Santiaga de Compostela vzpostavila romarske poti Santiaga de Compostele, prvo evropsko kulturno pot. Od te točke naprej je Svet Evrope postopoma uvedel certificiranje poti s kulturnim, socialnim ali zgodovinskim pomenom z namenom zbliževanja evropskih kultur in narodov.

Na strokovni konferenci, ki je potekala v soboškem gradu, so strokovnjaki iz Slovenije in Avstrije predstavili prispevke o smereh raziskovanja gradov in o pomenu raziskovanja gradov za turizem. Čezmejno območje Slovenije in Avstrije, po katerem se razteza Cesta gradov s svojimi 43 gradovi, dvorci, samostani in drugimi zgodovinskimi utrdbami, je bilo opredeljeno kot skupen kulturni prostor, s skupnimi značilnostmi in vrednotami, ki je nastal skozi stalno povezovanje in izmenjavo.

Tamara Andrejek (Pomurski muzej Murska Sobota): Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba 

Dr. Marko Štuhec iz Univerze v Ljubljani se je v svoji predstavitvi osredotočil predvsem na različne funkcije gradov: »Grad, graščina, dvorec niso le v kamnu, na videz trajnem materialu, opredmeteni simbol navzočnosti plemstva, danes izginule družbene skupine, temveč kompleksen sklop, ki je povezoval različne funkcije, različne dejavnosti in različne ljudi. Funkcije so se skozi čas spreminjale ali povedano z drugimi besedami: spreminjal se je njihov pomen.« Kot glavne funkcije gradov je izpostavil obrambno, organizacijsko, gospodarsko in socialno funkcijo.

Marko Štuhec (Univerza v Ljubljani): Študije primerov raziskovanja gradov v Sloveniji

Dr. Harald Heppner iz Univerze v Gradcu pa je s svojim prispevkom orisal osnovne teme raziskovanja gradov na območju med Donavo, Alpami in Jadranskim morjem.  Območje, ki ga pokriva Cesta gradov, vidi kot »vmesno območje Evrope – med Orientom in Okcidentom«.

Harald Heppner: Teme raziskovanja gradov na območju med Donavo, Alpami in Jadranskim morjem 

Strokovna konferenca se je je zaključila s panelno razpravo o vlogi in pomenu raziskovanja gradov za muzeje in turizem. Naslednja strokovna konferenca bo oktobra 2025 v avstrijski Radgoni.

Panelna razprava: Vloga raziskovanja gradov za muzeje in turizem

Foto: Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota