FOTO: Fotografije, ki postavljajo ogledalo družbi

V Galeriji Murska Sobota so sinoči slovesno odprli fotografsko razstavo Ostanki svetlobe priznanega mariborskega fotografa Branimirja Ritonje. Razstava, ki bo na ogled do 23. maja.

Razstava združuje dve seriji – Rob mesta in Ostanki svetlobe – in ponuja poglobljen vizualni komentar družbenih sprememb, degradacije prostora in izgube identitete krajine.

Gre za dnevniški krik sodobnega človeka

Na otvoritvi je o razstavi in avtorjevem delu spregovorila kustosinja Irma Brodnjak Firbas, ki je poudarila večplastnost razstavljenih del in Ritonjevo izjemno vlogo v kulturnem prostoru:

"Branimir Ritonja je eden ključnih akterjev mariborske fotografske scene, dolgoletni umetniški vodja Fotokluba Maribor in pomemben mentor številnim generacijam fotografov. S svojim delom povezuje različne ustvarjalce in je zelo pomemben tudi v pedagoškem smislu."

Kot je povedala, Ritonja s svojo črno-belo tehniko in poudarjenimi teminami ustvarja dramatiko, ki spominja na estetiko t. i. Mariborskega kroga. Njegove fotografije "niso zgolj estetske podobe, temveč dokument časa in obenem poziv k razmisleku – dnevniški krik sodobnega človeka po spremembi," je dejala.

Rob mesta in Ostanki svetlobe – kritični pogled na sodobno krajino

Na razstavi so predstavljene podobe napol urbanih in degradiranih krajin, ki jih Ritonja ujame s posebno občutljivostjo za detajl in atmosfero. Brodnjak Firbas izpostavlja:

"Gre za območja, kjer je narava vse bolj potisnjena ob rob, kjer so nekdanja kmetijska zemljišča, na katerih so domačini pridelovali zelenjavo, zdaj prekrita s betoniranimi površinami – vse to zaradi kapitalu podrejenih odločitev."

Občinstvu je kustosinja predstavila tudi tehnično ozadje razstave: vse fotografije so ročno razvite v temnici Fotokluba Maribor, kar dodatno priča o avtorjevi predanosti in znanju. Kvadratne fotografije iz serije Ostanki svetlobe delujejo kot vizualni fragmenti sodobnega razkroja – včasih skoraj dokumentarno, drugič povsem simbolno.

Estetsko, a ne udobno

Kustosinja je opozorila, da fotografije kljub estetskemu naboju ne ponujajo lagodnega pogleda:

"Na njih vidimo prizore iz Maribora, pa tudi širše – zahodna in južna obrobja mesta, kraji po Sloveniji... Gre za pokrajine, ki so bile nekoč vitalne, danes pa jih zaznamujejo tišina, praznina in odsotnost človeka."

Ritonjeve fotografije po njenem mnenju "delujejo kot izseki iz nekega počasnega, a neizprosnega procesa izgubljanja." V tem kontekstu razstava ni zgolj umetniški dogodek, temveč tudi družbeno angažirano dejanje.

V zaključku se je kustosinja zahvalila obiskovalcem:

"Hvala, da ste z nami. To ni razstava, ki bi iskala enostavne odgovore – prej vabi k tihemu premisleku. In ravno zato so Ritonjeve fotografije pomembne. Ne ostanejo le na steni – ostanejo v človeku."

Ritonja kot glas mariborske fotografske scene

Branimir Ritonja je eden osrednjih ustvarjalcev mariborske fotografske scene in predsednik Fotokluba Maribor. S svojim dolgoletnim delom je zaznamoval tako umetniški kot pedagoški prostor.

Sodeloval je na številnih razstavah in kulturnih projektih doma in v tujini, za svoje delo pa je prejel številna priznanja, med njimi Glazerjevo nagrado (2012) in bronasto medaljo na Salonu lepih umetnosti v Parizu (2017).

Več fotografij v spodnji galeriji ...